Organizacija Zdravniki brez meja opozorila na morebitno prekinitev delovanja v Gazi

Izraelske sile so po podatkih vladnega urada za medije v Gazi od začetka veljavnosti dogovora o prekinitvi ognja pobile 449 Palestincev, še 1246 oseb pa je bilo ranjenih. Poročilo, ki zajema obdobje med 10. oktobrom 2025 in 15. januarjem 2026, navaja skupno 1244 kršitev premirja s strani izraelske vojske. Oblasti v Gazi te dogodke opisujejo kot sistematično spodkopavanje mednarodnega humanitarnega prava in namerno kršenje določil sporazuma. Operacije izraelskih sil se nadaljujejo kljub uradni ustavitvi sovražnosti, kar po navedbah lokalnih virov povzroča "počasno iztrebljanje" prebivalstva. Največ žrtev so zabeležili v zadnjih 95 dneh, ko so se napadi stopnjevali predvsem na območjih, ki naj bi bila po dogovoru varna za civiliste. Humanitarne razmere v enklavi ostajajo kritične, saj stalne kršitve onemogočajo dostavo nujne pomoči in obnovo uničene infrastrukture. Mednarodna skupnost kljub poročilom o številnih žrtvah še ni dosegla učinkovitega mehanizma za nadzor spoštovanja premirja. Izraelska stran se na obtožbe o kršitvah v tem poročilu še ni uradno odzvala, vendar so v preteklosti podobne dogodke utemeljevali z varnostnimi grožnjami. Število mrtvih od začetka premirja po nekaterih virih dosega že 451 oseb, kar postavlja pod vprašaj prihodnost mirovnih prizadevanj v regiji.

Izvršni direktor Urada Združenih narodov za projektne storitve (UNOPS) Jorge Moreira da Silva je po obisku območja Gaze sporočil, da je v enklavi nastalo več kot 60 milijonov ton ruševin. Po njegovih ocenah bi čiščenje teh odpadkov lahko trajalo več kot sedem let, kar resno ovira humanitarno okrevanje in ponovno vzpostavitev osnovnih storitev za lokalno prebivalstvo. Da Silva je razmere opisal kot nepredstavljive, saj se ljudje sredi zime in obilnih padavin spopadajo z izjemnim obupom. Količina ruševin na območju Gaze je primerljiva s tovorom 3000 kontejnerskih ladij, kar pomeni, da je vsak prebivalec v povprečju obkrožen s 30 tonami odpadnega materiala. Uničenje, ki so ga povzročili izraelski napadi, zahteva nujno zagotovitev varnega zatočišča, goriva in logistične podpore za odstranjevanje materiala. Brez tega bo okrevanje dveh milijonov ljudi, ki so ujeti v humanitarni krizi, praktično nemogoče. Uradnik ZN je poudaril, da so ljudje v Gazi izčrpani in pretreseni, zimske razmere pa le še stopnjujejo njihovo trpljenje. Poleg fizične odstranitve ruševin je ključnega pomena tudi obravnava širše humanitarne problematike, ki vključuje pomanjkanje vseh osnovnih življenjskih potrebščin. Mednarodna skupnost je bila pozvana k nujnemu ukrepanju, da se prepreči nadaljnje poslabšanje situacije.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.