Kitajska podjetja v jugovzhodni Aziji spodbujajo čisto energijo, a povzročajo onesnaževanje; Gibanje Extinction Rebellion poudarja pomen skupnega delovanja v boju proti podnebnim spremembam

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je s svoje spletne strani, ki pojasnjuje vzroke podnebnih sprememb, odstranila vse omembe fosilnih goriv, ki so glavni povzročitelj globalnega segrevanja. Sedaj stran omenja le naravne pojave, čeprav znanstveniki izračunavajo, da je skoraj vse segrevanje posledica človeške dejavnosti. Kritiki trdijo, da je to del prizadevanj Trumpove administracije za promocijo fosilnih goriv in škodovanje ljudem.

Administracija predsednika Trumpa nadaljuje s prizadevanji za oživitev ameriške premogovniške industrije, kar vključuje naložbe v posodobitve in ponovni zagon starih elektrarn na premog. Kljub temu je vlada zavrnila ponudbo za nakup velike količine premoga na javnih zemljiščih v Montani po izjemno nizki ceni. Medtem se povečujejo kritike obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, čeprav jih podjetja, kot je JP Morgan, ocenjujejo kot ključne za razvoj umetne inteligence.