Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je v sredo, 7. januarja 2026, uradno napovedal prehod v drugo fazo 20-točkovnega mirovnega načrta predsednika Donalda Trumpa za območje Gaze. Ta faza predvideva vzpostavitev Nacionalnega odbora za upravo Gaze (NCAG), ki bo deloval kot prehodna tehnokratska palestinska oblast pod mednarodnim nadzorom. Ključni cilji te stopnje so popolna demilitarizacija enklave, razorožitev vseh nepooblaščenih oseb ter začetek obsežne humanitarne in infrastrukturne obnove uničenega ozemlja.
Kronologija dogodkov
-
29. jul. 2025 :
Pritisk na Hamas za predajo nadžora v Gazi.
Palestinski premier je pozval Hamas, naj položi orožje in zapusti Gazo, medtem ko se je mednarodna skupnost soočala s poročili o katastrofalni humanitarni situaciji in pomanjkanju hrane. Hkrati so se pojavile resne obtožbe o genocidu in pritiski na Izrael za večjo dobavo pomoči.
Kljub uradni napovedi ostajajo razmere na terenu negotove, saj Izrael vztraja pri predaji posmrtnih ostankov zadnjega talca in dejanski razorožitvi Hamasa kot predpogoju za popoln umik sil. Hamas je prek svojega visokega uradnika Bassema Naima sicer pozdravil ustanovitev tehnokratskega odbora in jo označil za korak v pravo smer k preprečevanju vrnitve v vojno stanje, vendar se skupina še ni jasno opredelila glede zahteve po popolni predaji orožja. Odbor naj bi po navedbah mediatorjev – Egipta, Turčije in Katarja – vodil Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra v Palestinski oblasti.
Ameriška administracija poudarja, da se s tem korakom premikajo od krhkega premirja h konkretnemu upravljanju in rekonstrukciji. Načrt predvideva, da bo delovanje odbora NCAG nadzorovala tako imenovana miza za mir, ki ji predseduje sam Donald Trump. Medtem ko so nekatere družine talcev izrazile zaskrbljenost zaradi prehoda v novo fazo brez dokončne rešitve usode njihovih bližnjih, mednarodni posredniki upajo, da bo nova civilna uprava stabilizirala humanitarne razmere in omogočila trajen mir.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
