Turški podpredsednik Yılmaz poudaril pomen razvoja Severnega Cipra kot nacionalnega cilja

Ciper si prizadeva za polnopravno vključitev v schengensko območje v prvi polovici leta 2026, ko bo država tudi prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je to namero potrdil po srečanju s kolegijem evropskih komisarjev in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v Limassolu. Hristodulidis je poudaril, da prevzem predsedovanja za Ciper predstavlja "nacionalno misijo", s katero želijo okrepiti strateško avtonomijo Unije in poglobiti skupno varnostno ter obrambno politiko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom obiskala tudi t. i. zeleno linijo v Nikoziji, ki ločuje otok, in izrazila upanje, da bo leto 2026 prineslo nov zagon za ponovno združitev Cipra. Poudarila je, da celovita, pravična in trajna rešitev ciprskega vprašanja ostaja prednostna naloga Evropske unije. Obisk komisije na otoku simbolizira tesno sodelovanje med Nikozijo in Brusljem v času zaostrenih geopolitičnih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ciper, ki se je Evropski uniji pridružil leta 2004, svojo prihajajočo vlogo vidi kot priložnost za prispevek k stabilnosti v regiji. Poleg vstopa v schengenski prostor si država prizadeva za večjo vključenost v evropske varnostne strukture. Von der Leyenova je ob tem izpostavila pomen ciprskih izkušenj in znanja pri navigiranju skozi trenutne politične izzive, s katerimi se sooča celotna povezava.

Kmetje, ki so del Vsegrške komisije blokad, so ponovno ocenjevali svojo stališče po tem, ko je vlada zavrnila dialog z dvema ločenima odboroma, in so se odločali o nadaljnjih korakih. Združene zveze Kmetijskih zadrug s Krete so odgovorile na vladne poskuse razdelitve kmetov pred srečanjem s premierjem. Poslanec KKE Janis Delis je kritiziral vladne metode proti kmetom.

Indonezijska komisija za boj proti korupciji (KPK) je v okviru preiskave domnevne korupcije pri razdeljevanju kvot za romanje hadž zaslišala Muzakija Cholisa, podpredsednika verskega sveta regionalne podružnice organizacije Nahdlatul Ulama v Džakarti. Cholis je pred preiskovalci nastopil kot priča v postopku proti nekdanjemu ministru za verske zadeve Yaqutu Cholilu Qoumasu, ki ga bremenijo nepravilnosti pri organizaciji in dodeljevanju romarskih mest. Preiskava se osredotoča na sume koruptivnih dejanj znotraj ministrstva za verske zadeve, ki naj bi se dogajala v času Qoumasovega mandata. KPK preučuje postopke določanja kvot, ki so ključnega pomena za številne vernike v Indoneziji, saj so mesta za romanje v Meko strogo omejena in podvržena dolgim čakalnim dobam. Navedbe o kaznivih dejanjih vključujejo tudi sklicevanje na pretekle dogovore med indonezijskim predsednikom Jokowijem in savdskim princem Mohamedom bin Salmanom glede dodatnih kvot. Nekdanji minister Yaqut Cholil Qoumas je bil v tem primeru že uradno imenovan za osumljenca. Komisija z zaslišanji ključnih verskih in političnih akterjev poskuša razjasniti finančne tokove in morebitne zlorabe pooblastil, ki so privedle do oškodovanja državnega proračuna in kršenja pravic romarjev.