Hrvaško vrhovno sodišče potrdilo pravico Mira Bulja do kritike Stjepana Mesića
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
politika pravosodje
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Hrvaško vrhovno sodišče potrdilo pravico Mira Bulja do kritike Stjepana Mesića

Povzetek

  • Hrvaško vrhovno sodišče je razsodilo v korist Mira Bulja v sporu s Stjepanom Mesićem.
  • Sodišče je potrdilo, da izjava o krivokletstvu ni bila žalitev, temveč politična kritika.
  • Zahteva nekdanjega predsednika Mesića za revizijo postopka je bila pravnomočno zavrnjena.
  • Odločitev poudarja pomen svobode govora pri kritiki javnih osebnosti.

Vrhovno sodišče Republike Hrvaške je pravnomočno zavrnilo zahtevo nekdanjega predsednika države Stjepana Mesića za revizijo postopka proti sinjskemu županu in poslancu stranke Most Miru Bulju. Sodišče je s tem potrdilo, da je imel Bulj pravico Mesića označiti za krivokletnika, saj so njegove izjave predstavljale politično nestrinjanje in javno razpravo o delovanju nekdanjega predsednika, ne pa protipravnega žaljenja.

Spor se je začel zaradi Buljevih javnih izjav, v katerih je Mesiću očital krivokletstvo v povezavi z njegovim pričanjem pred haaškim sodiščem. Najvišje sodišče v državi je poudarilo, da javne osebnosti, zlasti politiki na visokih položajih, morajo potrpeti višjo stopnjo kritike v okviru svobode govora. Odločitev sodišča pomeni dokončen konec dolgoletnega pravnega spora med politikoma.

Stranka Most je ob razglasitvi sodbe izpostavila, da gre za pomembno zmago za svobodo govora na Hrvaškem. Po njihovih navedbah je sodišče jasno razmejilo med žaljivim izražanjem in legitimno politično kritiko nosilcev javnih funkcij, kar bo služilo kot precedens za podobne primere v prihodnosti.

Možne posledice

  • Sodni postopek je dokončno končan, Buljeve izjave pa so bile prepoznane kot legitimna politična kritika.
  • Utrditev pravosodne prakse glede svobode govora politikov na hrvaškem..
  • Zmanjšanje števila podobnih odškodninskih tožb zaradi politične kritike..
  • Okrepitev političnega ugleda mira bulja v lokalnem okolju..

Izjave

"Vrhovno sodišče je potrdilo, da je Bulj imel pravico Mesića nazvati za krivokletnika."

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Miro Bulj Pozitivno
Stjepan Mesić Negativno
Vrhovno sodišče Republike Hrvaške nevtralno
Most Pozitivno

Izvorni članki

Vrhovni sud potvrdio da je Bulj imao pravo nazv...
zadarskilist.novilist.hr | 17. 1. 2026 16:15
Vrhovni sud potvrdio da je Bulj imao pravo nazv...
novilist.hr | 17. 1. 2026 13:54
Most: Vrhovni sud potvrdio da je Bulj imao prav...
jutarnji.hr | 17. 1. 2026 13:26
Bulj pobijedio Mesića! Sud potvrdio: ‘Ima ga pr...
slobodnadalmacija.hr | 17. 1. 2026 12:47

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:
nepristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:
večinoma zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
leva sredina:
neznano:
desna sredina:
levo:

Politične preference

liberalen:
progresiven:
neznano:
konzervativen:

Tip poročanja

mnenja in komentarji:
poročanje o novicah:
analize:
senzacionalizem:
kritično poročanje:
preiskovalno novinarstvo:
lokalno poročanje:

Neodvisnost

neodvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogodek je splošnega pomena za regijo, saj se nanaša na pravosodno prakso v sosednji Hrvaški glede svobode govora in kritike politikov. Za slovenskega bralca je novica relevantna predvsem z vidika spremljanja političnega dogajanja pri sosedih in razumevanja meja svobode političnega izražanja, ki so podobno urejene tudi v slovenskem pravnem redu.

Podobni članki

Črna gora sprejela ostrejšo zakonodajo za odvzem kriminalnega premoženja
politika gospodarstvo
Črna gora sprejela ostrejšo zakonodajo za odvzem kriminalnega premoženja

17. jan 18:45

Črnogorsko ministrstvo za pravosodje je predstavilo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kriminalno dejavnostjo, ki omogoča odvzem nezakonitega premoženja še pred pravnomočnostjo sodbe. Po novem predlogu bo mogoče premoženje v vrednosti najmanj 50.000 evrov odvzeti že po potrditvi obtožnice oziroma po razpisu glavne obravnave v skrajšanem postopku. Cilj te reforme je zagotoviti, da blokirano premoženje organiziranih kriminalnih združb ne bi čakalo na konec dolgotrajnih sodnih procesov, temveč bi bilo pravočasno dano pod nadzor države za zaščito javnega interesa. Hkrati so v Črni gori in Srbiji zaznali povečane pritiske na pravosodne organe in institucionalno nezadovoljstvo. V Črni gori so zaščitne ograje pred državnimi institucijami postale stalnica, kar po mnenju civilne družbe simbolizira odtujenost političnih elit od državljanov. V Srbiji pa strokovna javnost opozarja na amandmaje k zakonu o javnem tožilstvu, ki bi lahko ustavili delo tožilstva za organizirani kriminal v ključnih primerih, kar nekateri označujejo za končni udarec režima neodvisnemu pregonu kriminala. Na področju infrastrukture in mejne kontrole je državna družba Monteput izbrala kitajski konzorcij za gradnjo druge sekcije avtoceste med Mateševom in Andrijevico. Cena projekta se je zaradi tržnih pogojev in dodatnih geoloških zahtev povzpela na skoraj 694 milijonov evrov. Na letališču v Podgorici pa je policija prijela turškega državljana, ki je s ponarejenimi dokumenti poskušal prikriti svoj nezakonit status v državi.

Nove informacije o umoru Oliverja Ivanovića, sojenju Katniću in drugim primerom.
pravosodje politika
Nove informacije o umoru Oliverja Ivanovića, sojenju Katniću in drugim primerom.
2 posodobitev 14. jan 10:37

Milena Popović, vdova Oliverja Ivanovića, je ob obletnici njegove smrti spregovorila o bolečini, ki jo še vedno čuti. Na sojenju Zoranu Lazoviću, Milivoju Katniću in Čađenoviću se priča Martinović ni spomnil pomembnih podrobnosti. Milomir Jovanović, boter vodje kriminalnega klana Dejana Stojanovića Keke, je bil umorjen pred devetimi leti. Milan Vukašinović iz Leposavića je bil ranjen in ugrabljen, njegova sestra trdi, da so za tem pripadniki Srbske liste. V Črni gori pa so zaradi spora v vojaškem vrhu zastala redna napredovanja v vojski.

Vrhovno sodišče Srbije ugotovilo nezakonito delovanje pritožbenega sodišča v primeru umora Slavka Ćuruvije
politika pravosodje
Vrhovno sodišče Srbije ugotovilo nezakonito delovanje pritožbenega sodišča v primeru umora Slavka Ćuruvije

8. jan 21:42

Vrhovno sodišče v Beogradu je v postopku za varstvo zakonitosti ugotovilo, da je pritožbeno sodišče nezakonito oprostilo obtožence za umor novinarja Slavka Ćuruvije. Sodišče je delno ugodilo zahtevi tožilstva za organizirani kriminal in v sodbi izpostavilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka v korist obtoženih. Po mnenju vrhovnih sodnikov so bili določeni ključni dokazi in pričevanja napačno ocenjeni, zaključki pritožbenega sodišča pa so bili označeni za nejasne in protislovne. Fundacija Slavko Ćuruvija je odločitev vrhovnega sodišča pozdravila, vendar hkrati opozorila na katastrofalen poraz pravosodnega sistema. Odločitev sicer ugotavlja kršitev zakona, vendar zaradi procesnih omejitev ne spreminja pravnomočne oprostilne sodbe, kar pomeni, da odgovorni za umor novinarja iz leta 1999 ostajajo nekaznovani. Fundacija in predsednik Komisije za raziskovanje umorov novinarjev Veran Matić zahtevata odgovornost tistih, ki so prispevali k takšnemu pravnemu izidu. Primer Slavka Ćuruvije velja za enega najpomembnejših simbolov boja za svobodo medijev v regiji. Čeprav je vrhovno sodišče potrdilo, da je bila oprostilna sodba z 2. februarja 2024 sprejeta ob kršenju zakonodaje, pravna država po mnenju civilne družbe in družine umorjenega še vedno ni izpolnila svoje dolžnosti pri iskanju in kaznovanju nalogodajalcev ter izvajalcev umora. Institucije pozivajo k razjasnitvi vseh okoliščin, ki so vodile do procesnih napak.

V Črni gori obeležili 110. obletnico mojkovačke bitke
kultura politika
V Črni gori obeležili 110. obletnico mojkovačke bitke
2 posodobitev 8. jan 18:46

Predsednik Jakov Milatović je ob obletnici mojkovačke bitke izpostavil, da ima bitka zanj globok osebni pomen, saj je v njej sodeloval njegov praded. Poudaril je, da je njegov praded bil eden tistih, ki so branili čast, svobodo in zavezništvo.

Slovenski športniki v pričakovanju ključnih reprezentančnih in klubskih obračunov
politika šport
Slovenski športniki v pričakovanju ključnih reprezentančnih in klubskih obračunov

16. jan 8:42

Slovenska moška vaterpolska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Beogradu zabeležila visok poraz proti Hrvaški z rezultatom 4:20, kar je za sosednjo reprezentanco služilo kot lažji uvod v odločilne boje. Medtem ko se hrvaška izbrana vrsta pod vodstvom Ivice Tucka po zmagah nad Slovenijo in Gruzijo že pripravlja na ključno srečanje z Grčijo za prvo mesto v skupini, slovenski športni tabori v drugih disciplinah prav tako bijejo pomembne bitke. Rokometna reprezentanca Slovenije se pred začetkom evropskega prvenstva na Norveškem spopada s kadrovskimi težavami in poškodbami, vključno z negotovostjo glede nastopa vratarja Klemna Ferlina, kar bo otežilo uvodno srečanje proti Črni gori. Na klubski ravni košarkarji domžalskega Heliosa v šestem kolu lige ABA 2 gostijo ekipo Mornarja iz Bara. Gostujoči trener Mihailo Pavićević je pred gostovanjem v Domžalah izpostavil kakovost slovenskega moštva, ki temelji na hitri tranziciji in učinkovitem napadu, ter priznal, da bo Helios velik favorit srečanja. Hkrati so slovenski klubi aktivni tudi v nogometnih pripravah; muraši so v Antalyi zanesljivo s 3:0 premagali beograjski Partizan, kar je v srbskem taboru povzročilo precejšnje nezadovoljstvo in kritike trenerja Nenada Stojakovića na račun lastnih igralcev. Širša regionalna športna slika kaže na prevlado hrvaških kolektivov v vaterpolu, kjer slovenska reprezentanca še vedno išče stik z evropskim vrhom. Kljub težavam v rokometni izbrani vrsti ostaja slovenska športna infrastruktura v Čatežu in drugih centrih visoko cenjena pri sosednjih klubih, ki tam redno opravljajo zimske priprave, kar potrjuje kakovost pogojev za vrhunski šport v Sloveniji.

Hrvaško tožilstvo vložilo obtožnice zaradi groženj uredniku portala Morski.hr
pravosodje politika
Hrvaško tožilstvo vložilo obtožnice zaradi groženj uredniku portala Morski.hr

12. jan 18:43

Državno odvetništvo v Splitu je vložilo obtožnice proti trem osebam, ki so grozile z ugrabitvijo in umorom Jurici Gašparju, glavnemu uredniku portala Morski.hr. Med obtoženimi, ki jim grozi kazenski pregon pred občinskim sodiščem, je tudi moški iz Dubrovnika. Grožnje so bile neposreden odziv na Gašparjevo poročanje o nezakonitih dejavnostih, uničevanju obale in nelegalni gradnji pristanišča v kraju Krilo Jesenice. Preiskava je pokazala, da so obtoženi ladjarji skušali z ustrahovanjem preprečiti nadaljnje razkrivanje spornih gradbenih posegov na hrvaški obali. Jurica Gašpar je po objavi obtožnic poudaril, da kljub resnim grožnjam ne bo odstopil od svojega dela, saj meni, da mora nekdo tvegati za razkritje resnice o devastaciji morskega dobra. Primer je v hrvaški javnosti sprožil razpravo o varnosti novinarjev, ki preiskujejo gospodarski kriminal in okoljsko problematiko. Tožilstvo je obtožni akt vložilo 23. decembra 2025, potem ko so zbrali dovolj dokazov o resnosti izrečenih groženj. Gre za pomemben korak pri zaščiti svobode medijev v regiji, kjer so pritiski lokalnih interesnih skupin na poročevalce pogosti. Sodni postopek se bo odvijal v Splitu, javnost pa primer pozorno spremlja zaradi vpletenosti lokalnih vplivnežev v nezakonito betoniranje obale.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Miro Bulj Pozitivno
Stjepan Mesić Negativno
Vrhovno sodišče Republike Hrvaške nevtralno
Most Pozitivno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogodek je splošnega pomena za regijo, saj se nanaša na pravosodno prakso v sosednji Hrvaški glede svobode govora in kritike politikov. Za slovenskega bralca je novica relevantna predvsem z vidika spremljanja političnega dogajanja pri sosedih in razumevanja meja svobode političnega izražanja, ki so podobno urejene tudi v slovenskem pravnem redu.