Trump podpisal zakon o ponovni uvedbi polnomastnega mleka v šole in napovedal nove carine na polprevodnike

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu napovedal temelje novega zdravstvenega načrta, ki ga je poimenoval "Veliki zdravstveni načrt", in pozval kongres k njegovi obravnavi. Pobuda prihaja v času, ko so republikanci pod vse večjim pritiskom javnosti zaradi naraščajočih stroškov zdravstvenih storitev in izteka subvencij, kar je povzročilo občuten skok zavarovalnih premij. Predsednik je obljubil znižanje stroškov za končne uporabnike, vendar načrt za zdaj ostaja brez jasno definiranih virov financiranja. Kljub ambicioznim napovedim se načrt spopada s precejšnjimi ovirami, saj Trumpova administracija ni podala natančne časovnice za izvedbo ali podrobnih tehničnih specifikacij. V razdeljenem kongresu bo potrjevanje zakonodaje zahtevno, saj kritiki opozarjajo na pomanjkanje konkretnih podatkov o tem, kako bo država nadomestila izpad sredstev ob hkratnem nižanju cen storitev. Trumpov predlog je tako v javnosti sprožil mešane odzive, pri čemer podporniki izpostavljajo nujnost reforme, nasprotniki pa opozarjajo na populistično naravo predloga. Novi predlog za reformo zdravstva se pojavlja v obdobju, ko se predsednik spopada tudi z upadom podpore in napetostmi z drugimi institucijami, vključno s Federalnimi rezervami. Trumpova administracija skuša s to potezo preusmeriti pozornost na notranjepolitična vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenjski standard Američanov, vendar bo končni uspeh načrta odvisen od pogajanj v zakonodajnem telesu in jasnejše finančne konstrukcije.

Ameriški predsednik Donald Trump se v svojem drugem mandatu spopada z nizko podporo javnosti, saj zadnja javnomnenjska raziskava agencije AP-NORC kaže, da njegovo delo odobrava le 40 odstotkov odraslih Američanov. Rezultati so skoraj nespremenjeni od marca 2025, kar kaže na globoko razdeljenost države glede njegove gospodarske in zunanje politike. Večina anketirancev meni, da so njegove prioritete napačno zastavljene, hkrati pa prevladuje prepričanje, da so njegovi dosedanji ukrepi povzročili več škode kot koristi. Na mednarodnem prizorišču Trump ponovno zaostruje retoriko proti Evropski uniji, ki jo je označil za »zelo nepravično« do Združenih držav Amerike. Njegovo nezadovoljstvo izvira predvsem iz visokih glob, ki jih evropske institucije izrekajo ameriškim tehnološkim velikanom zaradi kršenja protimonopolne zakonodaje. V okviru svoje doktrine »Amerika na prvem mestu« Trump grozi z uvedbo novih carin na evropske izdelke, kar bi lahko še dodatno ohladilo transatlantske trgovinske odnose, ki so napeti že od njegove ponovne izvolitve. Poleg sporov z Evropo predsednik vztraja pri načrtu za prevzem Grenlandije, kar utemeljuje z interesi nacionalne varnosti. Vendar pa podatki kažejo, da kar 75 odstotkov Američanov nasprotuje takšni potezi. Kljub jasnemu nasprotovanju javnosti in negativnim odzivom na svetovnih trgih, kjer ameriška podjetja že občutijo posledice povračilnih ukrepov, Trumpova administracija ne kaže namere po spremembi svoje protekcionistične smeri.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.