Televizijska oddaja PBS News Weekend po dvanajstih letih prenehala z oddajanjem

V Parizu se je ta teden začel ključen pritožbeni postopek za Marine Le Pen, voditeljico francoske populistične stranke Nacionalni zbor (RN), ki bo odločil o njeni politični prihodnosti in možnosti kandidature na predsedniških volitvah leta 2027. Le Penova izpodbija prvostopenjsko sodbo, s katero ji je bilo zaradi namenske porabe štirih milijonov evrov sredstev Evropske unije prepovedano opravljanje javnih funkcij za obdobje petih let. Sodišče jo je obsodilo na štiri leta zapora, od tega dve leti pogojno, ter ji naložilo plačilo globe v višini 100.000 evrov. Obtožnica se nanaša na sistematično zlorabo evropskih sredstev, namenjenih delu pomočnikov v Evropskem parlamentu, ki pa so v resnici opravljali delo za stranko RN. Prvostopenjsko sodišče je marca letos razsodilo, da so Le Penova in soobtoženci namenoma oškodovali proračun Unije. Izvršitev kazni hišnega zapora je bila zaradi pritožbe odložena, vendar bi potrditev sodbe pomenila konec njenih ambicij za prevzem predsedniškega položaja v Franciji, kjer njena stranka trenutno predstavlja najmočnejšo opozicijsko silo. Politični analitiki opozarjajo, da proces poteka v času, ko Nacionalni zbor uživa visoko javno podporo zaradi premika volilnega telesa h konservativnim politikam in nasprotovanju priseljevanju. Stranka predstavlja resen izziv taboru predsednika Emmanuela Macrona, zato bo izid pritožbe močno vplival na stabilnost francoskega političnega prostora v prihodnjih letih. Le Penova vztraja pri svoji nedolžnosti in trdi, da gre za politično motiviran proces, namenjen njeni odstranitvi iz volilne tekme.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Približno 16.000 medicinskih sester v večjih zasebnih bolnišničnih sistemih v New Yorku je v ponedeljek, 12. januarja 2026, začelo obsežno stavko, ki velja za največjo tovrstno prekinitev dela v zgodovini mesta. Medicinsko osebje, ki ga zastopa Združenje medicinskih sester države New York (NYSNA), je zapustilo delovna mesta v več enotah bolnišnic Montefiore Einstein, Mount Sinai in New York-Presbyterian. Glavni razlogi za protest so kronično pomanjkanje kadra, zahteve po pravičnem plačilu, ohranitev zdravstvenih ugodnosti ter večja zaščita pred nasiljem na delovnem mestu. Stavka se je danes prevesila v drugi dan, pri čemer sindikati poudarjajo, da so bili v ukrep prisiljeni zaradi nepravičnih delovnih praks vodstev bolnišnic. Protestniki opozarjajo, da pomanjkanje osebja neposredno ogroža varnost bolnikov, saj trenutne razmere ne dopuščajo ustrezne oskrbe. Vodstva bolnišnic so bila v času stavke prisiljena odpovedati nenujne posege in prerazporediti preostalo osebje, da bi zagotovila nujno medicinsko pomoč. Dogajanje v New Yorku pozorno spremlja celoten ameriški zdravstveni sektor, saj bi uspeh te stavke lahko sprožil podobne sindikalne dejavnosti v drugih zveznih državah. Predstavniki medicinskih sester so na tiskovni konferenci pred bolnišnico New York-Presbyterian izpostavili, da je prioriteta stavkajočih kakovostna oskrba, ki pa je brez ustreznih delovnih pogojev in zadostnega števila zaposlenih ni mogoče zagotoviti. Pogajanja med sindikatom in upravo bolnišnic ostajajo negotova.