Nizozemski minister Van Weel označil Trumpove carinske grožnje za izsiljevanje

Vodja demokratske manjšine v ameriškem senatu Chuck Schumer je napovedal vložitev zakonodajnega predloga, s katerim želijo preprečiti uvedbo uvoznih carin na izdelke iz osmih evropskih držav. Gre za povračilni ukrep predsednika Donalda Trumpa zaradi spora glede Grenlandije, ki je sprožil ostre kritike tako v Washingtonu kot v Bruslju. Demokrati trdijo, da bi takšne carine škodovale ameriškim zaveznicam v zvezi Nato in destabilizirale čezatlantsko sodelovanje. Zakonodajna iniciativa prihaja v času, ko se v senatu krepi odpor proti Trumpovi trgovinski politiki, saj so tudi nekateri republikanski senatorji načrte označili za nepotrebne in nespametne. Schumer je poudaril, da bi uvedba carin pomenila neposreden napad na partnerske države v Evropi, kar bi lahko dolgoročno oslabilo strateško varnostno arhitekturo Zahoda. Kljub odločnosti demokratov pa ostaja vprašanje, ali bodo v senatu zbrali zadostno število glasov republikanskih prebežnikov za preglasovanje predsedniškega veta. Spor se je zaostril, ko je Trump s carinami zagrozil evropskim državam, ki so zavrnile ali kritizirale njegove ambicije po nakupu Grenlandije. Evropska unija je že napovedala, da bo v primeru dejanske uvedbe carin odgovorila s sorazmernimi povračilnimi ukrepi, kar bi lahko sprožilo novo trgovinsko vojno med ZDA in Evropo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Dansko, ki naj bi začele veljati 1. februarja 2026. Ukrep je neposreden odziv na nasprotovanje teh držav ameriškim načrtom za priključitev Grenlandije in nedavno napotitev evropskih vojaških enot na to avtonomno dansko ozemlje v okviru vojaških vaj. Trump je poudaril, da bodo dajatve, ki se lahko povzpnejo do 25 odstotkov, ostale v veljavi vse do popolne prodaje oziroma prenosa suverenosti Grenlandije na Združene države Amerike. Evropski voditelji so se na napovedi odzvali z ostrim nasprotovanjem in pozivi k enotnosti. Francoski predsednik Emmanuel Macron je grožnje označil za nesprejemljive in napovedal aktivacijo instrumenta EU za boj proti prisili. Poleg Francije in Danske so na seznamu tarč še Finska, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Norveška. V Københavnu in na Grenlandiji so že potekali množični protesti prebivalcev, ki zavračajo ameriške ozemeljske ambicije in trgovinske pritiske. Evropska unija trenutno usklajuje skupni odgovor na ameriške zahteve, medtem ko ankete v Združenih državah kažejo, da večina ameriške javnosti ne podpira vojaškega ali gospodarskega posredovanja za pridobitev Grenlandije. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile zaradi Trumpovega vztrajanja, da je prodaja otoka edini način za odpravo novih trgovinskih ovir, kar postavlja mednarodno diplomacijo in čezatlantsko trgovino v izjemno negotov položaj.

Slovenska javnost in mednarodna skupnost sta bili priči odločnemu odzivu Teherana na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve, Esmaeil Baghai, je poudaril, da iransko ljudstvo ne bo dovolilo nikakršnega tujega vmešavanja v notranje zadeve države. Po njegovih besedah so Iranci sposobni sami reševati svoje težave prek medsebojnega dialoga in sodelovanja, brez zunanjih pritiskov. Odziv ministrstva je neposredna posledica Trumpovih javnih komentarjev, ki jih je Teheran označil za vmešavanje v suverenost države. Baghai je v svoji izjavi jasno zavrnil kakršne koli grožnje ali poskuse vplivanja na iransko notranjo politiko. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med državama, ki so se dodatno ohladili po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, saj njegova administracija napoveduje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na islamsko republiko.