Donald Trump preučil vojaške možnosti za napad na Iran

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom po grožnjah z vojaškim posredovanjem, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Bela hiša je potrdila, da predsednik resno preučuje vojaške možnosti v podporo demonstrantom, medtem ko so Združene države Amerike po Trumpovih besedah vojaško pripravljene na ukrepanje. Kljub ostri retoriki so ameriški zakonodajalci v kongresu izrazili močan odpor do morebitne intervencije, saj opozarjajo, da bi takšno dejanje lahko kršilo ustavo in prineslo nasprotne učinke od želenih. Kitajska je ostro obsodila uporabo sile na Bližnjem vzhodu in poudarila pomen spoštovanja notranjih zadev suverenih držav. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je izrazila upanje, da bo iranska vlada stabilizirala razmere brez zunanjega vmešavanja. Analitiki medtem opozarjajo, da so dejanske vojaške možnosti ZDA omejene, saj se je število ameriških sil v regiji v zadnjih mesecih zmanjšalo, zgodovina preteklih intervencij pa ne vliva zaupanja v uspeh morebitne nove operacije. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v letu 2025 z grožnjami o uničenju iranske jedrske infrastrukture. Napovedano posredovanje bi lahko povzročilo širšo regionalno nestabilnost, še posebej ker v ameriški politiki ni enotnosti glede legitimnosti uporabe sile brez predhodne odobritve kongresa. Situacija ostaja negotova, medtem ko se mednarodna skupnost sprašuje o verodostojnosti Trumpovih napovedi o pomoči protestnikom.

Ameriško obrambno ministrstvo je predsedniku Donaldu Trumpu predstavilo širok nabor vojaških možnosti za morebitne napade na Iran, kar se dogaja v času zaostrovanja napetosti in naraščajočega števila žrtev med protivladnimi protestniki v tej državi. Po poročanju časnika New York Times se predsednik Trump s predstavniki Pentagona posvetuje o različnih strategijah, medtem ko preučuje uresničitev svojih prejšnjih groženj z vojaškim posredovanjem. Odločitev o stopnjevanju aktivnosti je neposredno povezana s poročili o nasilnem zatrtju protestov s strani iranskih oblasti. Vzporedno z zunanjepolitičnimi pritiski se ameriška administracija sooča z notranjepolitičnimi nesoglasji. Novinarji New York Timesa so se odzvali na Trumpove kritike kongresnice Ilhan Omar, ki jih je predsednik označil za podlago za njen izgon, čemur medijski predstavniki oporekajo. Ta notranja trenja dodatno zapletajo že tako napete razmere v Washingtonu, kjer se prepletajo vprašanja nacionalne varnosti in spoštovanja človekovih pravic v tujini. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se močno povečale po Trumpovih grožnjah, da bo ponovno napadel iranske jedrske objekte, če bo država nadaljevala s svojimi jedrskimi aktivnostmi. Stopnjevanje vojaške retorike in priprava konkretnih napadalnih načrtov nakazujeta na možnost resnega regionalnega konflikta, ki bi lahko vključeval tudi ameriške zaveznike, vključno z Združenim kraljestvom, s katerim se je Trump v preteklosti že usklajeval glede razmer na Bližnjem vzhodu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.