Mestna občina Vukovar zaradi finančne krize znižala plače zaposlenim

Črna gora je po besedah ministrice za evropske zadeve Maide Gorčević uspešno izpolnila več kot polovico reformnih korakov, kar državi odpira pot do novih 55 milijonov evrov finančne podpore iz načrta Evropske unije za rast Zahodnega Balkana. Če bo Evropska komisija potrdila zadnje poročilo o izvajanju reformske agende, bo skupni znesek sredstev, ki jih je država doslej pridobila s tega naslova, presegel 100 milijonov evrov. Gorčević je poudarila, da ti rezultati niso le abstraktne številke, temveč prinašajo konkretne naložbe in spodbudo za celoten gospodarski razvoj države. Kljub optimizmu na področju evropskih sredstev pa nevladne organizacije, predvsem Akcija za socialno pravičnost (ASP), opozarjajo na sumljive podražitve pri projektih cestne infrastrukture. Cena rekonstrukcije magistralne ceste od Lepenca proti Beranam se je s prvotno dogovorjenih 35,7 milijona evrov povzpela na 56,7 milijona evrov, kar predstavlja 37-odstotno povišanje. ASP opozarja, da so se stroški treh največjih prometnih projektov na severu države povečali za skupno 59 milijonov evrov glede na osnovne pogodbe, kar označujejo za resen alarm za državno tožilstvo. Podražitve naj bi bile posledica popravkov cen gradbenega materiala in dodatnih del zaradi pomanjkljivih projektov, ki niso upoštevali dejanskega geološkega stanja na terenu. Črnogorska vlada je kljub temu potrdila anekse k pogodbam, ki omogočajo višja izplačila. Medtem ko država dosega napredek pri izpolnjevanju evropskih pogojev, ostajajo vprašanja o transparentnosti porabe sredstev pri velikih infrastrukturnih projektih, ki jih deloma financira tudi Evropska banka za obnovu in razvoj (EBRD).

Črnogorsko ministrstvo za pravosodje je predstavilo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kriminalno dejavnostjo, ki omogoča odvzem nezakonitega premoženja še pred pravnomočnostjo sodbe. Po novem predlogu bo mogoče premoženje v vrednosti najmanj 50.000 evrov odvzeti že po potrditvi obtožnice oziroma po razpisu glavne obravnave v skrajšanem postopku. Cilj te reforme je zagotoviti, da blokirano premoženje organiziranih kriminalnih združb ne bi čakalo na konec dolgotrajnih sodnih procesov, temveč bi bilo pravočasno dano pod nadzor države za zaščito javnega interesa. Hkrati so v Črni gori in Srbiji zaznali povečane pritiske na pravosodne organe in institucionalno nezadovoljstvo. V Črni gori so zaščitne ograje pred državnimi institucijami postale stalnica, kar po mnenju civilne družbe simbolizira odtujenost političnih elit od državljanov. V Srbiji pa strokovna javnost opozarja na amandmaje k zakonu o javnem tožilstvu, ki bi lahko ustavili delo tožilstva za organizirani kriminal v ključnih primerih, kar nekateri označujejo za končni udarec režima neodvisnemu pregonu kriminala. Na področju infrastrukture in mejne kontrole je državna družba Monteput izbrala kitajski konzorcij za gradnjo druge sekcije avtoceste med Mateševom in Andrijevico. Cena projekta se je zaradi tržnih pogojev in dodatnih geoloških zahtev povzpela na skoraj 694 milijonov evrov. Na letališču v Podgorici pa je policija prijela turškega državljana, ki je s ponarejenimi dokumenti poskušal prikriti svoj nezakonit status v državi.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.