Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Venezueli ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je šlo za ciljno usmerjeno akcijo, ki naj bi bila del širših prizadevanj za vzpostavitev novega svetovnega reda in zaščito ameriških interesov v regiji. Operacija, ki so jo nekateri označili za "petminutno vojno", je sprožila val ogorčenja v mednarodni javnosti, saj predstavlja neposreden kršitev mednarodnega prava in suverenosti države.
Kronologija dogodkov
29. dec. 2025 :Ameriški napad na venezuelsko pristanišče.Predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle operacijo v venezuelskem pristanišču, kjer naj bi uničile objekt za trgovino z mamilom. To je bil prvi neposredni napad na venezuelsko ozemlje, saj so se prejšnje akcije omejevale na operacije na odprtem morju.
11. dec. 2025 :Zaseg naftnega tankerja in nove sankcije.Ameriška vojska je na odprtem morju zasegla venezuelski naftni tanker, hkrati pa so ZDA uvedle sankcije proti sorodnikom predsednika Madura. Te poteze so nakazovale na stopnjevanje gospodarskega in vojaškega pritiska na Caracas.
19. nov. 2025 :Opozorila pred vojaškim posredovanjem.Nicolás Maduro je javno opozoril Trumpa, da bi vojaški napad na Venezuelo pomenil njegovo politično smrt. Istočasno se je v karibski regiji, predvsem na Curaçau, razširil strah pred širitvijo konflikta.
30. okt. 2025 :Premiki vojnih ladij in jedrska vprašanja.ZDA so v bližino venezuelskih voda napotile dodatne vojne ladje, hkrati pa je Trump odredil obnovitev testiranja jedrskega orožja. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o civilnih žrtvah ameriških vojaških aktivnosti.
16. okt. 2025 :Pooblastila Cii za tajne operacije.Trump je uradno pooblastil agencijo CIA za izvajanje tajnih operacij v Venezueli, ki naj bi bile usmerjene proti narkokartelom. Maduro je odgovoril z mobilizacijo vojske in aktivacijo obrambnega ščita države.
23. sep. 2025 :Diplomatski pritiski v Združenih narodih.V okviru zasedanja ZN je Trump ostro kritiziral mednarodne institucije in države, ki ne sledijo ameriški politiki. Razkrili so se nameni ZDA po spremembi režima v Venezueli pod krinko boja proti kriminalu.
6. sep. 2025 :Grožnje s sestrelitvijo letal.Washington je zagrozil s sestrelitvijo venezuelskih vojaških letal, če bi ta ogrožala ameriške ladje. Venezuela je v odziv razglasila najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti in mobilizirala državljane.
Dogodek pomeni vrhunec večmesečnega stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je ugrabitev utemeljila z bojem proti kriminalu in narkokartelom, vendar kritiki opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki spodkopava diplomatske norme. V Venezueli in širši latinskoameriški regiji se spopadajo z negotovostjo glede prihodnje stabilnosti, medtem ko svetovna skupnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne erozije mednarodnih pravil. Operacija ima poleg političnih tudi močne gospodarske motive, predvsem zaradi nadzora nad bogatimi zalogami nafte v državi.
Izjave
"Združene države Amerike so izvedle prvi napad na venezuelskem ozemlju in uničile veliko narkobazo."
Donald Trump
"Svetovna skupnost ne sme dopustiti erozije mednarodnih norm, sicer grozijo novi konflikti."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico Evropske unije in Nata. Kršitve mednarodnega prava in enostranska vojaška posredovanja velesil spreminjajo varnostno arhitekturo sveta, kar neposredno vpliva na slovensko zunanjo politiko, ki temelji na spoštovanju suverenosti in mednarodnih norm.
Poleg tega lahko nestabilnost na trgu nafte, ki jo povzroči konflikt v Venezueli, vodi do povišanja cen energentov na evropskih trgih, kar bi čutili tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.
Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami.
Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.
Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek.
Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.
Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima.
Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.
Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije.
Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.
Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo.
Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.
Dogajanje v Venezueli ima posreden, a pomemben vpliv na Slovenijo kot članico Evropske unije in Nata. Kršitve mednarodnega prava in enostranska vojaška posredovanja velesil spreminjajo varnostno arhitekturo sveta, kar neposredno vpliva na slovensko zunanjo politiko, ki temelji na spoštovanju suverenosti in mednarodnih norm.
Poleg tega lahko nestabilnost na trgu nafte, ki jo povzroči konflikt v Venezueli, vodi do povišanja cen energentov na evropskih trgih, kar bi čutili tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.