Grški minister za zunanje zadeve Giorgos Gerapetritis in minister za pomorstvo ter otoško politiko Vasilis Kikilias sta se sestala na nujnem delovnem srečanju v Atenah po torkovih napadih z brezpilotnimi letalniki na grške tankerje v bližini ruskega pristanišča Novorosijsk. Napadi so se zgodili v torek, 13. januarja, ko so bila plovila zasidrana in so čakala na pretovor surove nafte na terminalu Caspian Pipeline Consortium (CPC). Tarča napadov so bili tankerji Delta Harmony, Matilda in Delta Supreme, pri čemer je bil napad na prvo omenjeno plovilo tudi posnet.
Kronologija dogodkov
-
13. jan. 2026 :
Napad z brezpilotniki na tankerje v bližini Novorosijska.
V Črnem morju so štirje tankerji postali tarča napadov z brezpilotnimi letalniki, med njimi tri plovila v grški lasti. Napadeni so bili tankerji Delta Harmony, Matilda in Delta Supreme med čakanjem na nakladanje nafte, kar je neposredno povzročilo nujno koordinacijo grškega političnega vrha.
Minister Kikilias je poudaril, da je prednostna naloga grške vlade zagotavljanje varnosti posadk in plovil v grški lasti, ki delujejo na mednarodnih trgovskih poteh. Po navedbah pristojnih organov sta bila na enem izmed napadenih tankerjev tudi dva grška državljana, ki v incidentu nista bila poškodovana. Srečanje med ministroma je bilo osredotočeno na analizo varnostnih razmer v Črnem morju in usklajevanje diplomatskih ter operativnih odzivov na naraščajočo nevarnost za pomorski promet v tej regiji.
Incident predstavlja resno zaostritev razmer v severovzhodnem delu Črnega morja, kjer potekajo ključne energetske poti. Grški ladjarji, ki upravljajo z eno največjih trgovskih mornaric na svetu, so se znašli neposredno vpleteni v varnostno krizo, kar zahteva okrepljeno mednarodno sodelovanje pri varovanju plovnih poti. Grško ministrstvo za zunanje zadeve namerava o dogodkih obvestiti tudi evropske partnerje in zaveznike v zvezi NATO, saj napadi na civilna plovila pomenijo kršitev mednarodnega prava in ogrožajo svetovno energetsko stabilnost.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.