Jens Stoltenberg opozoril na možnost izstopa Združenih držav Amerike iz zveze Nato

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté, članica levičarske stranke Nepokorna Francija (LFI), je v parlamentarni postopek vložila uradni predlog resolucije za izstop Francije iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Gre za prvi tovrstni formalni predlog v novejši zgodovini države, ki temelji na prepričanju predlagateljice, da trenutna politika Združenih držav Amerike sili Evropsko unijo v podrejen položaj vazalne države. Guetté v resoluciji izpostavlja, da članstvo Francijo izpostavlja strateškim tveganjem in jo lahko potegne v konflikte, ki niso v skladu z nacionalnimi interesi. Predlagateljica trdi, da bi izstop Franciji omogočil ponovno vzpostavitev vojaške in diplomatske neodvisnosti. Kot nesvrstana sila bi se država po njenih besedah lahko oprla na lastno jedrsko odvraćanje in samostojno branila svoje ozemlje, hkrati pa krepila svoj vpliv prek Frankofonije, Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Guetté je ob tem kritizirala ameriške sankcije proti evropskim uradnikom in vsiljevanje trgovinskih sporazumov kot dokaze o neprimerni prevladi Washingtona. Politični kontekst v Franciji kaže, da pobuda prihaja v času močne polarizacije. Stranka LFI predstavlja najmočnejšo frakcijo v narodni skupščini, medtem ko je do delovanja zavezništva kritična tudi desničarska stranka Nacionalni zbor Marine Le Pen. Čeprav je predsednik Emmanuel Macron leta 2019 Nato označil za "možgansko mrtvega", za zdaj ni uradnih indicev, da bi izvršna oblast podprla popoln izstop iz zavezništva, vendar vložitev predloga pomeni pomemben premik v smeri realne politike.

Kosovska predsednica Vjosa Osmani se je v Prištini sestala z ameriškim admiralom Georgeom Wikoffom, novim poveljnikom sil NATO pod poveljstvom v Neaplju. Med srečanjem je Osmanijeva poudarila, da se Kosovo še vedno spopada z resnimi varnostnimi tveganji, ki naj bi izvirala iz destabilizacijskih dejanj sosednje Srbije. Izpostavila je pomen sodelovanja z mednarodnimi silami za ohranjanje miru v regiji. Predsednica je admiralu Wikoffu čestitala ob prevzemu dolžnosti in izrazila polno zaupanje v njegovo vodenje poveljstva, ki nadzoruje misijo KFOR na Kosovu. Pogovori so bili osredotočeni na trenutno varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu, pri čemer je Osmanijeva poudarila nujnost pripravljenosti na morebitne provokacije. Srečanje odraža stalna prizadevanja kosovskih oblasti za krepitev vezi z zavezništvom NATO sredi zaostrenih odnosov z Beogradom. Urad predsednice je v izjavi za javnost poudaril, da so destabilizacijski akti, ki jih pripisujejo Srbiji, stalna grožnja stabilnosti Kosova in širše regije. Kljub prisotnosti mednarodnih mirovnih sil ostaja varnostni položaj na severu države napet, kar zahteva tesno usklajevanje med domačimi varnostnimi organi in strukturami NATO.