Ministrstvo za pravosodje ZDA sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu

Vrednost evra in avstralskega dolarja se je v ponedeljek zvišala, medtem ko se ameriški dolar spopada s pritiski zaradi pričakovanj o previdnejši politiki Federal Reserve (Fed) in poročil o kazenski preiskavi predsednika centralne banke Jeroma Powlla. Tečaj EUR/USD se je v azijskem trgovanju povzpel na približno 1,1650, kar predstavlja nadaljevanje sedemdnevnega trenda rasti evra. Do oslabitve dolarja je prišlo predvsem po objavi podatkov o zaposlovanju v ZDA, ki so bili v decembru nižji od pričakovanj, saj je bilo ustvarjenih le 50.000 novih delovnih mest. Avstralski dolar je prav tako nadoknadil izgube preteklih treh dni, kljub mešanim gospodarskim kazalnikom iz Avstralije. Medtem ko so se oglasi za prosta delovna mesta ANZ decembra zmanjšali za 0,5 odstotka, je poraba gospodinjstev novembra zabeležila 1,0-odstotno rast. Namestnik guvernerja avstralske centralne banke (RBA) Andrew Hauser je pojasnil, da so inflacijski podatki v skladu s pričakovanji, vendar je poudaril, da znižanje obrestnih mer v bližnji prihodnosti ostaja malo verjetno. Vlagatelji zdaj čakajo na četrtletno poročilo o indeksu potrošniških cen, ki bo podalo jasnejše smernice za prihodnje odločitve RBA. Dodatno negotovost na ameriških finančnih trgih povzroča razkritje časnika New York Times o odprtju kazenske preiskave proti Jeromu Powllu. Zvezni tožilci naj bi preiskovali projekt prenove sedeža centralne banke v Washingtonu in vprašanje, ali je Powell lagal kongresu o obsegu tega projekta. Kljub temu nekateri uradniki Feda, kot je predsednik banke v Richmondu Tom Barkin, ocenjujejo trg dela kot stabilen, saj se je stopnja brezposelnosti decembra znižala na 4,4 odstotka, povprečna urna postavka pa se je zvišala za 3,8 odstotka na letni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal načrt za uvedbo enoletne omejitve obrestnih mer na kreditne kartice, ki bi po novem znašale največ 10 odstotkov. Predlog, ki naj bi stopil v veljavo 20. januarja 2026, je ponovitev njegove predvolilne obljube, s katero želi zmanjšati finančno breme za ameriške potrošnike. Trenutno na zvezni ravni v Združenih državah Amerike ne obstaja nobena omejitev za te obrestne mere, povprečje pa se po zadnjih podatkih giblje okoli 28,6 odstotka. Napoved je naletela na takojšen odpor bančnega sektorja in finančnih strokovnjakov, ki opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, poudarjajo, da bi tako drastično znižanje omejilo dostop do kreditov za milijone Američanov s slabšo boniteto. Banke namreč pri 10-odstotni obrestni meri ne bi mogle ustrezno oceniti in kriti tveganj za tvegane kredite, kar bi lahko potrošnike potisnilo k nezakonitim posojilodajalcem. Znotraj republikanskih vrst in med nekdanjimi vladnimi uradniki se je razvnela razprava o naravi takšnega posega v trg, pri čemer nekateri to označujejo za obliko državnega kapitalizma ali populizma. Medtem ko Trump poudarja neposredne prihranke za gospodinjstva, finančna industrija opozarja na destabilizacijo kreditnega trga. Predlog prihaja v času povečanega pritiska Bele hiše na finančne institucije glede dostopnosti in stroškov storitev za državljane.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.