Donald Trump napovedal omejitev obrestnih mer za kreditne kartice, Grenlandija zavrnila njegove nove grožnje

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal načrt za uvedbo enoletne omejitve obrestnih mer na kreditne kartice, ki bi po novem znašale največ 10 odstotkov. Predlog, ki naj bi stopil v veljavo 20. januarja 2026, je ponovitev njegove predvolilne obljube, s katero želi zmanjšati finančno breme za ameriške potrošnike. Trenutno na zvezni ravni v Združenih državah Amerike ne obstaja nobena omejitev za te obrestne mere, povprečje pa se po zadnjih podatkih giblje okoli 28,6 odstotka. Napoved je naletela na takojšen odpor bančnega sektorja in finančnih strokovnjakov, ki opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Kritiki, med katerimi je tudi milijarder Bill Ackman, poudarjajo, da bi tako drastično znižanje omejilo dostop do kreditov za milijone Američanov s slabšo boniteto. Banke namreč pri 10-odstotni obrestni meri ne bi mogle ustrezno oceniti in kriti tveganj za tvegane kredite, kar bi lahko potrošnike potisnilo k nezakonitim posojilodajalcem. Znotraj republikanskih vrst in med nekdanjimi vladnimi uradniki se je razvnela razprava o naravi takšnega posega v trg, pri čemer nekateri to označujejo za obliko državnega kapitalizma ali populizma. Medtem ko Trump poudarja neposredne prihranke za gospodinjstva, finančna industrija opozarja na destabilizacijo kreditnega trga. Predlog prihaja v času povečanega pritiska Bele hiše na finančne institucije glede dostopnosti in stroškov storitev za državljane.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.