Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je odločila nadaljevati z drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze, čeprav je izraelski premier Benjamin Netanjahu izrazil zadržke. Neimenovani visoki predstavnik Združenih držav Amerike je za tiskovno agencijo Axios poudaril, da so procesi pod ameriškim vodstvom in da so v zadnjih mesecih v Gazi dosegli rezultate, ki so se sprva znaki za nemogoče. Administracija v Washingtonu s tem utrjuje svojo vlogo glavnega posrednika pri reševanju konflikta, pri čemer se ne namerava povsem podrediti zahtevam izraelske strani.
Kronologija dogodkov
-
26. jul. 2025 :
Netanjahu in Trump opustila pogajanja s Hamasom.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump sta julija 2025 ugotovila, da Hamas ni iskren partner v pogajanjih, zato sta začela iskati alternativne poti za končanje konflikta. Trump je takrat Izrael pozval k čimprejšnjemu zaključku vojaških operacij, medtem ko so se znotraj izraelske politike že pojavljali predlogi o ponovni judovski naselitvi Gaze.
Sočasno je izraelski finančni minister Bezalel Smotrich v ponedeljek uradno pozval premiera Netanjahuja, naj zapre večnacionalni center za usklajevanje civilno-vojaških operacij, ki ga vodijo ZDA. Smotrich trdi, da omenjeni center neposredno podpira Trumpov načrt za konec vojne, ki po njegovem mnenju ne ustreza izraelskim strateškim interesom. Center, ki so ga v Washingtonu ustanovili za usklajevanje humanitarne pomoči in varnostnih vprašanj, tako postaja nova točka trenja med izraelskimi desničarskimi ministri in ameriško administracijo.
Napetosti med zaveznikoma odražajo širši razkol znotraj izraelske vlade glede prihodnosti Gaze in ameriškega vmešavanja v operativne zadeve. Medtem ko Trumpova ekipa pritiska na čimprejšnji zaključek sovražnosti, se del izraelskega kabineta zavzema za popolno vojaško nadvlado brez mednarodnih omejitev. Nadaljevanje ameriškega načrta kljub nasprotovanju ključnih izraelskih ministrov nakazuje na nove diplomatske pritiske, ki bi lahko v prihodnjih tednih spremenili potek dogajanja na terenu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje na Bližnjem vzhodu neposredno vpliva na stabilnost v Sredozemlju in posledično na varnostno politiko Evropske unije, katere članica je Slovenija. morebitna zaostritev odnosov med ZDA in Izraelom bi lahko vplivala na slovensko zunanjo politiko, ki v okviru Varnostnega sveta ZN pogosto zagovarja mirno rešitev sporov in humanitarno pomoč.
Poleg tega bi neuspeh mirovnih načrtov lahko povzročil nove migracijske pritiske in nestanovitnost na energetskih trgih, kar bi neposredno občutili tudi slovenski potrošniki in gospodarstvo. Slovenija kot zagovornica mednarodnega prava pozorno spremlja ameriška prizadevanja za stabilizacijo regije.
