Donald Trump napovedal ustanovitev mednarodnega mirovnega odbora za obnovo Gaze

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik Združenih držav Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Predsednik Trump je v sredo podpisal predsedniški memorandum, s katerim je ukinil sodelovanje in financiranje teh institucij, vključno s 31 agencijami, ki delujejo v okviru sistema Združenih narodov. Med vidnejšimi organizacijami, ki jih ukrep zajema, sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ZDA pa so napovedale tudi odstop od Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Washington je odločitev utemeljil s trditvijo, da so omenjene institucije sovražne do ameriških interesov in da služijo zgolj uresničevanju t.i. globalistične agende. Bela hiša načrtuje, da bo milijarde dolarjev, ki so bili prej namenjeni za delovanje teh organizacij, preusmerila v krepitev varnosti na ameriških mejah in izboljšanje vojaške pripravljenosti države. Ukrep predstavlja enega najobsežnejših odmikov od multilateralnega sodelovanja v sodobni zgodovini ZDA. Kritiki opozarjajo, da takšna poteza spodkopava mednarodni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko podporniki administracije potezo pozdravljajo kot zmago za nacionalno suverenost. Dogodek sledi vrsti zaostrenih zunanjepolitičnih stališč, ki jih je Trumpova administracija zavzela v zadnjih mesecih, vključno z napetostmi glede trgovinskih tarif in strateških vprašanj v Evropi, kar kaže na sistematično uresničevanje politike "Amerika na prvem mestu" (America First).

Donald Trump je poslal nacionalno gardo v Portland, da bi zatrl proteste proti ICE. Guverner Illinoisa, J.B. Pritzker, je obtožil Trumpa demence in pozval k uporabi 25. amandmaja. Barron Trump pa naj bi dal zapreti celotno nadstropje Trump Towerja.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.