Madžarski premier Viktor Orbán je sporočil, da vojaška operacija Združenih držav Amerike v Venezueli nima neposrednih posledic za madžarske državljane, saj med njimi ni poškodovanih ali neposredno vpletenih oseb. Kljub temu je premier poudaril, da vlada pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki in vzdržuje stalne stike z veleposlaniki v tej regiji. Orbán se je o nastalih razmerah že posvetoval s ključnimi predstavniki energetskega sektorja, saj bi destabilizacija naftno bogate regije lahko vplivala na globalne trge.
Zaradi morebitnega pritiska na cene pogonskih goriv je madžarska vlada napovedala dodatne ukrepe za zaščito cen energije v državi. Premier je izpostavil, da je vlada polno operativna in pripravljena na odzivanje ob morebitnih nihanjih na trgu surove nafte. Poteza sledi širši strategiji Budimpešte, ki z regulacijo cen poskuša omejiti inflacijske pritiske na gospodinjstva, kar ostaja prednostna naloga madžarske administracije v času geopolitične nestabilnosti.
Kontekst in ozadje
22. avg. 2025
Podaljšanje zamrznitve cen in kritike diplomacije
Madžarska vlada je pod vodstvom Viktorja Orbána napovedala podaljšanje ukrepa zamrznitve cen, da bi ublažila gospodarske pritiske na prebivalstvo. Hkrati so se pojavile ostre kritike nekdanjega visokega diplomata Ivána Bábe glede usmeritve madžarske zunanje politike.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost cen energentov v regiji Srednje Evrope, kjer je Madžarska ključna tranzitna in trgovinska partnerica Slovenije. Morebitna nihanja cen naftnih derivatov na Madžarskem lahko povzročijo sekundarne učinke na slovenskem energetskem trgu in vplivajo na skupno evropsko zunanjo politiko do Latinske Amerike.
Madžarski premier Orbán Viktor je nepričakovano sklical novinarsko konferenco za ponedeljek, kjer bo skupaj s predsednikom Madžarske gospodarske in industrijske zbornice, Elekom Nagyjem, podal pomembno izjavo. Podrobnosti o vsebini izjave zaenkrat niso znane.
Madžarski premier Orbán Viktor je napovedal, da bo 5. januarja ob 11. uri imel novinarsko konferenco. Kot je običajno, bo na njej ocenil preteklo leto in napovedal načrte za prihodnost. Datum konference je tokrat kasnejši kot v preteklosti.
Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.
Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji.
Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.
Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ukazal takojšnjo aktivacijo vseh nacionalnih obrambnih načrtov na celotnem ozemlju države. Zunanji minister Yvan Gil je pojasnil, da gre za odgovor na domnevno neposredno agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi bila usmerjena proti suverenosti države in njenim strateškim virom. Razmere v državi so se dodatno zapletle po presenetljivi izjavi podpredsednice Delcy Rodriguez, ki je javno naznanila, da vlada trenutno ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in prva dama Cilia Flores. Rodriguezova je ob tem zahtevala dokaze, da je predsednik še živ.
Napetosti med Caracasom in Washingtonom so v zadnjih dneh dosegle vrelišče po potrditvi ameriških vojaških operacij na venezuelskem kopnem. Ukaz o aktivaciji obrambnih sil sledi daljšemu obdobju vojaških groženj in gospodarskih sankcij. Medtem ko Madurova lokacija ostaja neznanka, vojaške enote po državi izvajajo protokole za zaščito ključne infrastrukture, kar povečuje strah pred popolnim vojaškim spopadom v regiji.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost cen energentov v regiji Srednje Evrope, kjer je Madžarska ključna tranzitna in trgovinska partnerica Slovenije. Morebitna nihanja cen naftnih derivatov na Madžarskem lahko povzročijo sekundarne učinke na slovenskem energetskem trgu in vplivajo na skupno evropsko zunanjo politiko do Latinske Amerike.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.