Evropska unija pripravlja povračilne ukrepe zaradi groženj ZDA s carinami na Grenlandijo

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta v soboto, 17. januarja 2026, v Asuncionu podpisala sporazum o prosti trgovini, s čimer so se zaključila pogajanja, ki so trajala več kot 25 let. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj z voditelji Argentine, Paragvaja, Urugvaja, Bolivije in Paname uradno sklenila dogovor, ki vzpostavlja največje območje proste trgovine na svetu, saj zajema trg s skoraj 700 milijoni potrošnikov. Kljub ključni vlogi pri oživljanju pogajanj se podpisa presenetljivo ni udeležil brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki ga je zastopal zunanji minister Mauro Vieira. Sporazum predvideva odpravo carin na številne ključne evropske izvozne izdelke, vključno z avtomobili, stroji, zdravili, vinom, oljčnim oljem in mlečnimi izdelki. Po navedbah evropskih institucij bo dogovor prinesel oprijemljive koristi za evropska podjetja in državljane, hkrati pa bo okrepil geopolitične vezi med obema celinama. Kljub optimizmu uradnikov dogovor ostaja predmet kritik, zlasti s strani nekaterih poslancev Evropskega parlamenta, ki so zahtevali, da Sodišče EU preveri skladnost sporazuma s pravnim redom unije. Podpis sporazuma se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za diverzifikacijo trgovinskih poti, zlasti po nedavnih trenjih v gospodarskih odnosih z drugimi velesilami. Medtem ko so južnoameriški voditelji dogovor označili za priložnost za gospodarski razvoj regije, bo morala Evropska komisija v prihodnjih mesecih premostiti odpor znotraj nekaterih držav članic in interesnih skupin, predvsem v kmetijskem sektorju, ki se boji povečane konkurence z južne poloble.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.