Ruski vojaški sodišči izrekli visoke zaporne kazni zaradi veleizdaje

Odvetniki ruske vplivnice in blogerke Jelene Blinovske so vložili kasacijsko pritožbo na obsodbo, s katero je bila marca 2025 obsojena na petletno zaporno kazen v koloniji splošnega režima. Blinovska, ki trenutno prestaja kazen v ženski kazenski koloniji v Vladimirski regiji, je bila spoznana za krivo utaje davkov in pranja denarja. Poleg zaporne kazni ji je sodišče naložilo še plačilo globe v višini enega milijona rubljev. Sodišče je v prvotni sodbi zavrnilo prošnjo obrambe za odlog prestajanja kazni, ki so ga predlagali do takrat, ko bi njeni otroci dopolnili 14 let. Pravni zastopniki sedaj s pritožbo na kasacijskem sodišču izpodbijajo odločitev nižjih instanc in zahtevajo ponovno preučitev primera. Blinovska je postala simbol širšega pregona ruskih spletnih vplivnežev, ki so se znašli pod drobnogledom finančnih oblasti. Ruska tiskovna agencija TASS poroča, da postopek na kasacijski stopnji predstavlja enega zadnjih pravnih vzvodov za spremembo pravnomočne sodbe. Primer je v Rusiji sprožil precejšnjo pozornost javnosti, saj gre za eno najvišjih izrečenih kazni za tovrstna gospodarska kazniva dejanja med znanimi osebnostmi s spletnih omrežij. Obramba upa na zmanjšanje kazni ali uvedbo odloga, ki bi obsojenki omogočil bivanje z mladoletnimi otroki.

Okrožno sodišče v Varšavi je v četrtek, 15. januarja 2026, začelo obravnavo o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini, vendar je postopek preložilo zaradi zahteve obrambe po zamenjavi sodnika. Butjagin, sicer vodja sektorja za antično arheologijo v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita nezakonito izvajanje arheoloških izkopavanj na Krimu po letu 2014, s čimer naj bi Ukrajini povzročil premoženjsko škodo. Obramba je izločitev sodnika Dariusza Lubowskega zahtevala zaradi njegove pretekle odločitve v primeru Vladimirja Žuravljeva, ki je bil osumljen vpletenosti v napad na plinovod Severni tok. V tistem primeru je sodnik zavrnil izročitev Nemčiji in osumljenca izpustil na prostost, kar po mnenju Butjaginovih odvetnikov vzbuja dvome o njegovi nepristranskosti oziroma političnem kontekstu sojenja. Butjagin je na zaprti seji sodišču dejal, da bi bila v primeru izročitve Ukrajini ogrožena njegovo življenje in zdravje zaradi njegovega ruskega državljanstva. Arheolog sicer priznava, da je na Krimu izvajal izkopavanja po letu 2014 brez dovoljenja ukrajinskih oblasti, vendar zavrača očitke o povzročeni škodi. Poudaril je, da na tem območju raziskuje že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in da pred priključitvijo polotoka Rusiji nikoli ni imel težav z dovoljenji. Rusko veleposlaništvo in muzej Ermitaž sta že sporočila, da Butjaginu nudita vso potrebno diplomatsko in pravno pomoč.

Prizivno vojaško sodišče v kraju Vlasiha pri Moskvi je potrdilo pravnomočnost obsodbe za Viktorijo Šinkaruk, nekdanjo uslužbenko administracije Belgorodske oblasti, ki je bila spoznana za krivo sodelovanja pri terorističnih dejavnostih. Sodišče je zavrnilo pritožbe obrambe in potrdilo prvotno kazen 21 let zapora v koloniji splošnega režima ter denarno kazen v višini 1,5 milijona rubljev. Odločitev sodišča pomeni, da je sodba stopila v veljavo, s čimer se je končal postopek proti nekdanji uradnici, ki je bila v Rusiji uvrščena na seznam teroristov in ekstremistov. Skupaj s Šinkarukovo je bil obsojen tudi njen sostorilec Aleksander Holodkov, ki mu je sodišče prav tako prisodilo 21 let zaporne kazni, pri čemer bo prvih pet let preživel v strogo varovanem zapornem režimu. Obtožnica ju je bremenila organizacije terorističnega napada v interesu ukrajinskih naročnikov, vključno s financiranjem in logistično podporo dejavnostim, ki jih ruski organi opredeljujejo kot terorizem. Holodkov bo po odsluženem prvem delu kazni preostanek časa preživel v koloniji s strogim režimom. Primer je v Rusiji pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi prejšnjega položaja Šinkarukove v regionalni upravi obmejne Belgorodske oblasti, ki je od začetka vojne v Ukrajini pogosto tarča napadov. Ruski preiskovalni organi so trdili, da sta obsojena delovala po navodilih tujih obveščevalnih služb. Obramba je med postopkom sicer skušala izpodbiti dokaze o nameri in sodelovanju, vendar je višje sodišče presodilo, da je bila prvostopenjska odločitev utemeljena in skladna z zakonodajo.