Iran po desetletju napovedal nov splošni popis prebivalstva

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Palestinski osrednji statistični urad (PCBS) je objavil podatke, ki kažejo na drastičen upad števila prebivalcev na območju Gaze. Po njihovih navedbah se je v zadnjih dveh letih število prebivalcev zmanjšalo za več kot deset odstotkov, kar pripisujejo predvsem posledicam trajajočih vojaških spopadov in množičnih prisilnih izselitev palestinskega prebivalstva. Poročilo izpostavlja, da so nenehne migracije in visoko število žrtev povzročili demografsko krizo brez primere na tem območju. Analiza statističnega urada poudarja, da je zmanjšanje prebivalstva neposredna posledica stopnjevanja konfliktov, ki so vodili do uničenja stanovanjskih območij in infrastrukture, kar je prebivalce prisililo v zapustitev domov. Razmere se dodatno poslabšujejo zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebščin in omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe, kar vpliva na stopnjo rodnosti in povečuje smrtnost. Statistični podatki odražajo humanitarno stisko, ki jo doživljajo prebivalci Gaze v luči dolgotrajne destabilizacije regije.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.