Kurdske separatistične skupine izvedle oborožene napade na iransko revolucionarno gardo
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
politika mednarodni odnosi
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Kurdske separatistične skupine izvedle oborožene napade na iransko revolucionarno gardo

Povzetek

  • Kurdske milice so iz Iraka in Turčije vstopile v Iran in napadle revolucionarno gardo.
  • Napadi so povračilni ukrep za nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu.
  • Turška obveščevalna služba je Iran vnaprej opozorila na premike borcev.
  • Sedem kurdskih strank poziva k enotnosti in splošni stavki proti režimu v Teheranu.

Pripadniki kurdskih separatističnih skupin so iz Iraka in Turčije vstopili v Iran, kjer so se v okviru protivladnih protestov zapletli v oborožene spopade z iransko islamsko revolucionarno gardo (IRGC). Turška obveščevalna služba je iranske oblasti opozorila na premike borcev Stranke za svobodo Kurdistana (PAK), ki so prevzeli odgovornost za več operacij proti režimskim silam. Po navedbah skupine so bili napadi izvedeni kot povračilni ukrep za nasilno zatiranje civilnih protestov v državi.

Kronologija dogodkov

Iranski uradniki so potrdili prisotnost oboroženih spopadov na severozahodu države, kjer sedem kurdskih strank poziva k enotnosti in splošni stavki proti teheranskemu režimu. Poleg vojaških operacij so te skupine protestnikom nudile tudi finančno podporo. Situacija se stopnjuje sredi širših prizadevanj kurdskih opozicijskih gibanj, da bi izkoristila notranje nemire v Iranu za krepitev svojega položaja in zaščito prebivalstva pred vladnim nasiljem.

Dogajanje predstavlja resno zaostritev varnostnih razmer na iransko-iraški meji, saj vključuje čezmejne vdore oboroženih milic. Iranske varnostne sile so v odgovor na te aktivnosti okrepile svojo prisotnost v regiji, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na tveganje širšega regionalnega konflikta. Kurdska stran trdi, da bo z oboroženimi operacijami nadaljevala, dokler režim ne preneha z represijo nad protestniki.

Možne posledice

  • Povečanje vojaških spopadov na severozahodu Irana in dodatna destabilizacija obmejnega območja.
  • Nadaljnja stopnjevanje represije iranskega režima.
  • Povečanje števila beguncev na kurdskih območjih.
  • Možnost iranskih povračilnih ukrepov na ozemlju iraka.

Izjave

"Kurdske skupine so igrale vlogo v protestih tako prek finančne podpore kot prek oboroženih operacij."

Entitete in sentiment

Izvorni članki

Kurdish group claims armed actions in Iran to d...
newarab.com | 16. 1. 2026 17:14
Kurdish separatist group claims to have mounted...
halifax.citynews.ca | 16. 1. 2026 13:51
Kurdish opposition groups in Iran support prote...
longwarjournal.org | 15. 1. 2026 22:14
Report: Kurdish Fighters Have Been Entering Ira...
libertarianinstitute.org | 15. 1. 2026 0:53

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:
nepristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

desno:
neznano:
leva sredina:

Politične preference

individualističen:
kapitalističen:
protisistemski:
libertaren:
militarističen:
jastrebji:
konzervativen:
neznano:
reformističen:
progresiven:

Tip poročanja

analize:
mnenja in komentarji:
poročanje o novicah:
izobraževalno:
strokovne ocene:
lokalno poročanje:
kritično poročanje:

Neodvisnost

odvisen:
neodvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Iranu in na njegovih mejah nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost, vendar pa stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu vpliva na svetovne cene energentov in migracijske poti. Slovenija kot članica EU spremlja spoštovanje človekovih pravic v Iranu in stabilnost v regiji, kjer delujejo tudi mednarodne mirovne misije.

Podobni članki

Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti Iranu zaradi zatiranja protestov
politika človekove pravice
Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti Iranu zaradi zatiranja protestov

pred dvema urama

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske oblasti in opozicija v izgnanstvu zavzeli nasprotna stališča glede nasilnih protestov
politika mednarodni odnosi
Iranske oblasti in opozicija v izgnanstvu zavzeli nasprotna stališča glede nasilnih protestov

pred dvema urama

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta izkoristila mirne proteste v Iranu za spodbujanje nasilja, ki ga je primerjal z metodami skupine Islamska država. Po besedah Araghchija so teroristični elementi, povezani z omenjenima državama, zakonita zborovanja spremenili v nasilne nemire, s čimer naj bi spodkopali notranjo varnost države. Iranski vrhovni diplomat je dejanja Washingtona označil za sramotno izkoriščanje legitimnih zahtev državljanov. Istočasno so se po svetu, vključno z gruzijsko prestolnico Tbilisi, zvrstili protesti v podporo iranskim demonstrantom. Izgnani Iranci in njihovi podporniki so pred veleposlaništvi obsodili brutalno zatiranje protivladnih shodov, ki so zahtevali številna življenja. Demonstranti opozarjajo na množične poboje in zahtevajo mednarodno posredovanje proti ukrepom teokratskega režima v Teheranu, ki poskuša zadušiti kakršno koli obliko nestrinjanja. V Washingtonu je Reza Pahlavi, sin strmoglavljenega iranskega šaha, pozval mednarodno skupnost k okrepljenemu političnemu, gospodarskemu in vojaškemu pritisku na Iran. Pahlavi verjame, da bi povečan zunanji pritisk lahko pomagal protestnikom pri strmoglavljenju klerikalne oblasti, kljub temu da so varnostne sile z močnim zatiranjem večinoma uspele umiriti neposredne ulične nemire.

V Iranu so se razširili protivladni protesti, režim je onemogočil dostop do spleta
tuji dopisniki mednarodni odnosi
V Iranu so se razširili protivladni protesti, režim je onemogočil dostop do spleta
48 posodobitev 7. jan 18:31

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Francija, Velika Britanija in Nemčija obsodile nasilje nad protestniki v Iranu
tuji svet družba
Francija, Velika Britanija in Nemčija obsodile nasilje nad protestniki v Iranu
55 posodobitev 9. jan 20:20

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Iranu so varnostne sile med protesti ubile več tisoč ljudi
politika človekove pravice
V Iranu so varnostne sile med protesti ubile več tisoč ljudi

pred dvema urama

Iranske varnostne sile so po poročanju organizacije Human Rights Watch izvedle množične poboje demonstrantov, potem ko so se po vsej državi 8. januarja 2026 stopnjevali protivladni protesti. Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, medtem ko vlada z omejevanjem komunikacijskih poti poskuša prikriti dejanski obseg grozodejstev. Dokazi kažejo, da so bili številni protestniki in mimoidoči ubiti ali ranjeni s strelnim orožjem v glavo in trup, kar nakazuje na načrtno in usklajeno uporabo smrtonosne sile. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da so varnostne službe v zadnjih dneh aretirale približno 3.000 ljudi. Po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je tesno povezana z varnostnim aparatom, so med pridržanimi domnevni oboroženi posamezniki, uporniki in člani terorističnih organizacij. Ta uradna retorika režima služi predvsem opravičevanju nasilnega zatiranja nemirov, ki so prerasli v enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast v zadnjih letih. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s pozivi k nujni seji Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Organizacije za človekove pravice poudarjajo, da je nujno vzpostaviti mednarodni mehanizem odgovornosti, saj iranske oblasti nadaljujejo s poboji lastnega ljudstva brez strahu pred posledicami. Trenutne razmere v državi ostajajo izredno napete, saj blokada informacij otežuje natančno oceno števila žrtev in pogojev, v katerih so pridržani aretirani protestniki.

V Izraelu potekali shodi v podporo iranskim protestnikom, v Kašmirju pa proticeloizraelski protesti
družba politika
V Izraelu potekali shodi v podporo iranskim protestnikom, v Kašmirju pa proticeloizraelski protesti

pred dvema urama

V izraelskem mestu Holon se je zbralo približno sto pripadnikov perzijske judovske skupnosti, ki so izrazili solidarnost z iranskimi protestniki. Shod je bil organiziran kot odziv na večtedenske protivladne demonstracije v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z nasilnim zatiranjem režima ajatole Alija Hameneja. Udeleženci so mahali z izraelskimi zastavami in iranskimi simboli iz obdobja pred islamsko revolucijo leta 1979 ter pozivali k svobodi in političnim reformam v svoji nekdanji domovini. Demonstranti so poudarili enotnost med judovskim in iranskim ljudstvom ter izrazili podporo prestolonasledniku Rezi Pahlaviju. Napisi na shodu so v hebrejščini in perzijščini pozivali svetovno javnost, naj postane glas iranskega ljudstva, ki se bori proti teokratski nadvladi. Dogodek v Holonu odraža globoke kulturne in zgodovinske vezi med obema narodoma, ki so se po revoluciji leta 1979 močno zaostrile na državni ravni. Medtem ko so v Izraelu podpirali opozicijo, so v indijskem Kašmirju potekali povsem drugačni shodi. V pretežno šiitskih območjih so po petkovih molitvah potekale mirne demonstracije v podporo iranskemu režimu. Protestersi so vzklikali gesla proti Združenim državam Amerike in Izraelu, kar kaže na globoko ideološko razdeljenost v regiji glede vprašanja iranskega političnega vpliva in mednarodnih odnosov na Bližnjem vzhodu.

Entitete in sentiment

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Iranu in na njegovih mejah nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost, vendar pa stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu vpliva na svetovne cene energentov in migracijske poti. Slovenija kot članica EU spremlja spoštovanje človekovih pravic v Iranu in stabilnost v regiji, kjer delujejo tudi mednarodne mirovne misije.