Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti Iranu zaradi zatiranja protestov

Združene države Amerike so uvedle nov sklop sankcij proti petim visokim iranskim varnostnim uradnikom, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ter proti zloglasnemu ženskemu zaporu in mreži za pranje denarja. Ukrep je neposreden odziv na nasilno zatiranje vsesplošnih protivladnih protestov, ki pretresajo teokratsko ureditev Irana. Ameriško finančno ministrstvo sekretarja vrhovnega sveta obtožuje, da je bil med prvimi, ki so pozvali k uporabi nasilja nad demonstranti. Najnovejše sankcije so usmerjene tudi proti poveljnikom Islamske revolucionarne garde (IRGC) in uradnikom kazenskih organov, ki so po navedbah Washingtona odgovorni za represijo nad civilnim prebivalstvom. Te odločitve sledijo stopnjevanju napetosti v državi, kjer so se prvotno gospodarski nemiri sprevrgli v širši upor proti režimu. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Teheran, da bi ustavil kršitve človekovih pravic in omogočil svobodo izražanja. Dogajanje je tesno povezano s preteklimi dogodki, ko je iranski režim zaradi širjenja protestov onemogočil dostop do spleta, da bi preprečil organizacijo demonstracij. Protestno gibanje, ki se je razširilo v več kot 100 mest, predstavlja enega največjih izzivov za iranske oblasti v zadnjih letih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o številnih žrtvah med civilisti.

Iranske varnostne sile so s sistematično uporabo pravega streliva in smrtonosne sile skušale zadušiti vsesplošne protivladne proteste, v katerih je bilo po navedbah aktivistov ubitih več kot 2400 ljudi. Videoposnetki z različnih lokacij potrjujejo, da so režimske enote streljale na neoborožene civiliste, kar je sprožilo ostre mednarodne obsodbe. Kljub brutalnosti oblasti so se nemiri po vrhuncu nasilja med 8. in 9. januarjem nekoliko umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete. Zunanje ministrice in ministri skupine G7 so zaradi kršitev človekovih pravic in nasilnega odziva teokratskega režima Teheranu že zagrozili z uvedbo novih, strožjih sankcij. Poročila nevladnih organizacij, vključno z agencijo HRANA, opozarjajo na najkrvavejše domače zatiranje v zgodovini islamske republike. Številni prebivalci poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil, ki kljub upadu števila protestnikov na ulicah še naprej izvajajo nadzor. Iranska država po tednih skrajnega nasilja in mednarodne izolacije nadaljuje s svojim delovanjem, vendar so temelji oblasti zaradi obsega nezadovoljstva močno omajani. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nove gospodarske sankcije Zahoda še dodatno poglobile krizo v državi, medtem ko prebivalstvo še vedno žaluje za tisoči žrtev represivnega aparata.

Iranske varnostne sile so po poročilih prebivalcev in nevladnih organizacij za človekove pravice v veliki meri zatrle vsesplošne protivladne proteste, ki so veljali za največji domači nemir po revoluciji leta 1979. Po navedbah borcev za človekove pravice je v krvavem zatiranju demonstracij življenje izgubilo več kot 2600 ljudi, državni mediji pa še vedno poročajo o novih aretacijah. Pakistanski študenti, ki so se vrnili iz Irana, so poročali o streljanju in nasilju v bližini študentskih naselij, kjer so bili med vrhuncem nemirov zaprti v svoje prostore. Teheran se je s silo odzval na proteste v času, ko so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Iransko vodstvo je s svojimi dejanji skušalo odvrniti morebitno posredovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z ukrepanjem v podporo protestnikom, če se bo ubijanje nadaljevalo. Verski voditelji v državi so medtem javno obsodili vlogo ZDA pri spodbujanju nemirov in pozvali k najstrožjim kaznim, vključno s smrtno obsodbo, za ulovljene demonstrante. Kljub poročilom o umirjanju razmer na ulicah ostaja ozračje v državi napeto. Poročila o kršitvah človekovih pravic in visokem številu žrtev so sprožila mednarodne obsodbe, iranske oblasti pa vztrajajo pri uporabi represivnih sredstev za ohranitev teokratske ureditve. Strah pred neposrednim ameriškim napadom se je po zadnjih poročilih nekoliko zmanjšal, vendar napetosti med državama ostajajo na kritični ravni.