Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Evropska obsodba nasilja in Trumpove grožnje v regiji.
Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so v skupni izjavi ostro obsodili nasilno zatiranje protestov v Iranu, ki so postali največji izziv za teokratsko oblast v zadnjih desetletjih. Istočasno je Donald Trump stopnjeval pritisk v mednarodnem prostoru, vključno z grožnjami Kubi glede prekinitve dotoka venezuelske nafte, kar kaže na agresivno zunanjo politiko ZDA v začetku leta 2026.
Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni.
Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.