Iran po obsežnih protestih in grožnjah ZDA ponovno odprl zračni prostor

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske varnostne sile so po poročanju organizacije Human Rights Watch izvedle množične poboje demonstrantov, potem ko so se po vsej državi 8. januarja 2026 stopnjevali protivladni protesti. Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, medtem ko vlada z omejevanjem komunikacijskih poti poskuša prikriti dejanski obseg grozodejstev. Dokazi kažejo, da so bili številni protestniki in mimoidoči ubiti ali ranjeni s strelnim orožjem v glavo in trup, kar nakazuje na načrtno in usklajeno uporabo smrtonosne sile. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da so varnostne službe v zadnjih dneh aretirale približno 3.000 ljudi. Po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je tesno povezana z varnostnim aparatom, so med pridržanimi domnevni oboroženi posamezniki, uporniki in člani terorističnih organizacij. Ta uradna retorika režima služi predvsem opravičevanju nasilnega zatiranja nemirov, ki so prerasli v enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast v zadnjih letih. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s pozivi k nujni seji Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Organizacije za človekove pravice poudarjajo, da je nujno vzpostaviti mednarodni mehanizem odgovornosti, saj iranske oblasti nadaljujejo s poboji lastnega ljudstva brez strahu pred posledicami. Trenutne razmere v državi ostajajo izredno napete, saj blokada informacij otežuje natančno oceno števila žrtev in pogojev, v katerih so pridržani aretirani protestniki.