Iranske varnostne sile zadušile množične protivladne proteste

Združene države Amerike so uvedle nove sankcije proti ključnim iranskim uradnikom, vključno s sodelavci vrhovnega voditelja Alija Hameneja, zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, ki so državo zajeli konec decembra. Po navedbah organizacij za človekove pravice in lokalnih prebivalcev so iranske varnostne sile z uporabo brutalnega nasilja in številnimi aretacijami uspele začasno umiriti razmere na ulicah, vendar napetost ostaja visoka. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ob tem opozorila, da so za zaustavitev nasilja na mizi vse možnosti, vključno z vojaškim posredovanjem. Nemški zvezni kancler in drugi zahodni voditelji so iranski režim pozvali k takojšnji prekinitvi nasilja nad demonstranti. Varnostni svet Združenih narodov je v okviru razprav o krizi prisluhnil pričevanjem iranskih disidentov in novinarjev, ki poročajo o mučenju ter načrtovanih atentatih na kritike režima. Diplomatski pritiski se stopnjujejo, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi neposredne vojaške grožnje lahko le dodatno spodbudile iransko vodstvo k še ostrejšim ukrepom proti lastnemu prebivalstvu. Kljub poročilom o postopnem pojenjanju protestov po krvavih obračunih mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi usode zaprtih demonstrantov. Medtem ko Washington stopnjuje gospodarske pritiske preko sankcij, evropske države poudarjajo nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Iranska stran za nemire še naprej obtožuje zunanje dejavnike, vendar razmere v državi kažejo na globoko notranje nezadovoljstvo s teokratsko oblastjo.

Iranske varnostne sile so po poročanju organizacije Human Rights Watch izvedle množične poboje demonstrantov, potem ko so se po vsej državi 8. januarja 2026 stopnjevali protivladni protesti. Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, medtem ko vlada z omejevanjem komunikacijskih poti poskuša prikriti dejanski obseg grozodejstev. Dokazi kažejo, da so bili številni protestniki in mimoidoči ubiti ali ranjeni s strelnim orožjem v glavo in trup, kar nakazuje na načrtno in usklajeno uporabo smrtonosne sile. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da so varnostne službe v zadnjih dneh aretirale približno 3.000 ljudi. Po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je tesno povezana z varnostnim aparatom, so med pridržanimi domnevni oboroženi posamezniki, uporniki in člani terorističnih organizacij. Ta uradna retorika režima služi predvsem opravičevanju nasilnega zatiranja nemirov, ki so prerasli v enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast v zadnjih letih. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s pozivi k nujni seji Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Organizacije za človekove pravice poudarjajo, da je nujno vzpostaviti mednarodni mehanizem odgovornosti, saj iranske oblasti nadaljujejo s poboji lastnega ljudstva brez strahu pred posledicami. Trenutne razmere v državi ostajajo izredno napete, saj blokada informacij otežuje natančno oceno števila žrtev in pogojev, v katerih so pridržani aretirani protestniki.

Iranske varnostne sile so po več kot dveh tednih intenzivnih protivladnih protestov z brutalnim posredovanjem vzpostavile nadzor nad državo, pri čemer so po nekaterih poročilih ubile na tisoče demonstrantov. Zaradi skoraj popolne blokade dostopa do svetovnega spleta so informacije iz države prihajale le v omejenem obsegu preko iranskih izgnancev v tujini, ki so opozarjali na vsesplošno vstajo proti teokratskemu režimu. Varnostni svet Združenih narodov se je na nujni seji seznanil s težkimi razmerami in nasiljem nad neoboroženimi protestniki, ki so se spopadali s smrtonosno silo režima. Kljub temu da so se protesti v nekaterih delih države nekoliko umirili, oblasti še naprej vzdržujejo močno prisotnost na ulicah in preprečujejo prost pretok informacij. Iranska civilna družba in predstavniki Združenih držav Amerike so v mednarodnem prostoru poudarili, da gre za eno najhujših zatiranj nestrinjanja v zadnjih letih. Protestniki so bili po navedbah prič tarča strelnega orožja, medtem ko je država ostala v komunikacijski izolaciji, kar je režimu omogočilo prikrivanje obsega tragedije. Analitiki opozarjajo, da gre za širši upor, ki presega zgolj ekonomske zahteve in se spreminja v politično revolucijo. Iranci v tujini poročajo o sporočilih sorodnikov, ki dogajanje opisujejo kot točko brez vrnitve. Mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena zaradi nesorazmerne uporabe sile, saj so varnostni organi ob obsežnem nasilju sistematično onemogočili vse digitalne poti za organizacijo in dokumentiranje dogajanja na terenu.