Iranske varnostne sile s krvavim zatrtjem protestov in blokado spleta ohranile nadzor

Iranske varnostne sile so s sistematično uporabo pravega streliva in smrtonosne sile skušale zadušiti vsesplošne protivladne proteste, v katerih je bilo po navedbah aktivistov ubitih več kot 2400 ljudi. Videoposnetki z različnih lokacij potrjujejo, da so režimske enote streljale na neoborožene civiliste, kar je sprožilo ostre mednarodne obsodbe. Kljub brutalnosti oblasti so se nemiri po vrhuncu nasilja med 8. in 9. januarjem nekoliko umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete. Zunanje ministrice in ministri skupine G7 so zaradi kršitev človekovih pravic in nasilnega odziva teokratskega režima Teheranu že zagrozili z uvedbo novih, strožjih sankcij. Poročila nevladnih organizacij, vključno z agencijo HRANA, opozarjajo na najkrvavejše domače zatiranje v zgodovini islamske republike. Številni prebivalci poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil, ki kljub upadu števila protestnikov na ulicah še naprej izvajajo nadzor. Iranska država po tednih skrajnega nasilja in mednarodne izolacije nadaljuje s svojim delovanjem, vendar so temelji oblasti zaradi obsega nezadovoljstva močno omajani. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nove gospodarske sankcije Zahoda še dodatno poglobile krizo v državi, medtem ko prebivalstvo še vedno žaluje za tisoči žrtev represivnega aparata.

Iranske varnostne sile so po poročilih prebivalcev in nevladnih organizacij za človekove pravice v veliki meri zatrle vsesplošne protivladne proteste, ki so veljali za največji domači nemir po revoluciji leta 1979. Po navedbah borcev za človekove pravice je v krvavem zatiranju demonstracij življenje izgubilo več kot 2600 ljudi, državni mediji pa še vedno poročajo o novih aretacijah. Pakistanski študenti, ki so se vrnili iz Irana, so poročali o streljanju in nasilju v bližini študentskih naselij, kjer so bili med vrhuncem nemirov zaprti v svoje prostore. Teheran se je s silo odzval na proteste v času, ko so se zaostrili odnosi z Združenimi državami Amerike. Iransko vodstvo je s svojimi dejanji skušalo odvrniti morebitno posredovanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z ukrepanjem v podporo protestnikom, če se bo ubijanje nadaljevalo. Verski voditelji v državi so medtem javno obsodili vlogo ZDA pri spodbujanju nemirov in pozvali k najstrožjim kaznim, vključno s smrtno obsodbo, za ulovljene demonstrante. Kljub poročilom o umirjanju razmer na ulicah ostaja ozračje v državi napeto. Poročila o kršitvah človekovih pravic in visokem številu žrtev so sprožila mednarodne obsodbe, iranske oblasti pa vztrajajo pri uporabi represivnih sredstev za ohranitev teokratske ureditve. Strah pred neposrednim ameriškim napadom se je po zadnjih poročilih nekoliko zmanjšal, vendar napetosti med državama ostajajo na kritični ravni.

Iranske varnostne sile so po poročanju organizacije Human Rights Watch izvedle množične poboje demonstrantov, potem ko so se po vsej državi 8. januarja 2026 stopnjevali protivladni protesti. Po ocenah borcev za človekove pravice je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, medtem ko vlada z omejevanjem komunikacijskih poti poskuša prikriti dejanski obseg grozodejstev. Dokazi kažejo, da so bili številni protestniki in mimoidoči ubiti ali ranjeni s strelnim orožjem v glavo in trup, kar nakazuje na načrtno in usklajeno uporabo smrtonosne sile. Iranski državni mediji so ob tem poročali, da so varnostne službe v zadnjih dneh aretirale približno 3.000 ljudi. Po navedbah tiskovne agencije Tasnim, ki je tesno povezana z varnostnim aparatom, so med pridržanimi domnevni oboroženi posamezniki, uporniki in člani terorističnih organizacij. Ta uradna retorika režima služi predvsem opravičevanju nasilnega zatiranja nemirov, ki so prerasli v enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast v zadnjih letih. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s pozivi k nujni seji Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Organizacije za človekove pravice poudarjajo, da je nujno vzpostaviti mednarodni mehanizem odgovornosti, saj iranske oblasti nadaljujejo s poboji lastnega ljudstva brez strahu pred posledicami. Trenutne razmere v državi ostajajo izredno napete, saj blokada informacij otežuje natančno oceno števila žrtev in pogojev, v katerih so pridržani aretirani protestniki.