Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti iranskim uradnikom zaradi zatiranja protestov

Iran je po dneh intenzivnih nemirov in začasnem zaprtju zračnega prostora ponovno sprostil letalski promet, medtem ko se država sooča z najhujšim valom nasilja po letu 1979. Protivladni protesti, ki so jih sprožile gospodarska kriza, visoka inflacija in politična represija, so prerasli v splošno ljudsko vstajo proti teokratskemu režimu ajatole Hameneja. Po podatkih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več kot 2.500 ljudi, več kot 18.000 pa jih je bilo aretiranih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z brutalno silo, nekateri visoki predstavniki režima pa so dogajanje označili za državljansko vojno. Napetosti so dosegle mednarodni vrhunec, ko je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Trump je kasneje trdil, da so ga iranske oblasti obvestile o prenehanju pobojev, kar je po njegovih besedah vodilo do umiritve neposrednih groženj z napadi. Kljub temu v javnosti ostajajo globoki pomisleki glede usode tisočev pridržanih protestnikov, ki jim grozijo hitri sodni postopki in stroge kazni. Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, za katerega so sprva krožile informacije, da je bil obsojen na smrtno kazen brez ustrezne pravne pomoči. Iransko pravosodje je te navedbe kasneje zanikalo, vendar pa humanitarne organizacije opozarjajo, da režim uporablja grožnjo z usmrtitvami kot orodje za ustrahovanje prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj protestniki ne zahtevajo več le reform, temveč popolno zamenjavo sistema.

Iranske varnostne sile so s sistematično uporabo pravega streliva in smrtonosne sile skušale zadušiti vsesplošne protivladne proteste, v katerih je bilo po navedbah aktivistov ubitih več kot 2400 ljudi. Videoposnetki z različnih lokacij potrjujejo, da so režimske enote streljale na neoborožene civiliste, kar je sprožilo ostre mednarodne obsodbe. Kljub brutalnosti oblasti so se nemiri po vrhuncu nasilja med 8. in 9. januarjem nekoliko umirili, vendar razmere v državi ostajajo napete. Zunanje ministrice in ministri skupine G7 so zaradi kršitev človekovih pravic in nasilnega odziva teokratskega režima Teheranu že zagrozili z uvedbo novih, strožjih sankcij. Poročila nevladnih organizacij, vključno z agencijo HRANA, opozarjajo na najkrvavejše domače zatiranje v zgodovini islamske republike. Številni prebivalci poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil, ki kljub upadu števila protestnikov na ulicah še naprej izvajajo nadzor. Iranska država po tednih skrajnega nasilja in mednarodne izolacije nadaljuje s svojim delovanjem, vendar so temelji oblasti zaradi obsega nezadovoljstva močno omajani. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nove gospodarske sankcije Zahoda še dodatno poglobile krizo v državi, medtem ko prebivalstvo še vedno žaluje za tisoči žrtev represivnega aparata.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je obtožil Združene države Amerike in Izrael, da sta izkoristila mirne proteste v Iranu za spodbujanje nasilja, ki ga je primerjal z metodami skupine Islamska država. Po besedah Araghchija so teroristični elementi, povezani z omenjenima državama, zakonita zborovanja spremenili v nasilne nemire, s čimer naj bi spodkopali notranjo varnost države. Iranski vrhovni diplomat je dejanja Washingtona označil za sramotno izkoriščanje legitimnih zahtev državljanov. Istočasno so se po svetu, vključno z gruzijsko prestolnico Tbilisi, zvrstili protesti v podporo iranskim demonstrantom. Izgnani Iranci in njihovi podporniki so pred veleposlaništvi obsodili brutalno zatiranje protivladnih shodov, ki so zahtevali številna življenja. Demonstranti opozarjajo na množične poboje in zahtevajo mednarodno posredovanje proti ukrepom teokratskega režima v Teheranu, ki poskuša zadušiti kakršno koli obliko nestrinjanja. V Washingtonu je Reza Pahlavi, sin strmoglavljenega iranskega šaha, pozval mednarodno skupnost k okrepljenemu političnemu, gospodarskemu in vojaškemu pritisku na Iran. Pahlavi verjame, da bi povečan zunanji pritisk lahko pomagal protestnikom pri strmoglavljenju klerikalne oblasti, kljub temu da so varnostne sile z močnim zatiranjem večinoma uspele umiriti neposredne ulične nemire.