V New Yorku so načrtovali proteste propalestinskih aktivistov pred izraelskim konzulatom ob obletnici napadov Hamasa. Hkrati so iz Izraela izgnali Greto Thunberg.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
V Clevelandu so se zbrali protestniki, ki so pod sloganom "Dve leti genocida, vstanite za Gazo" izrazili podporo Palestincem. Medtem Iran obtožuje Izrael, da skuša ZDA potegniti v novo vojno z lažnimi trditvami o iranskem jedrskem programu. Greta Thunberg pa je bila kritizirana zaradi uporabe podobe stradajočega izraelskega talca v objavi o palestinskem trpljenju. V Washingtonu prevladuje stališče, da v Gazi ni nedolžnih Palestincev.
Pričakuje se, da bo vrnitev talcev iz Gaze, ki jih je zajel Hamas po napadu 7. oktobra, zgodovinski dogodek. Hamas naj bi začel predajo še zadnjih živečih talcev, v zameno pa naj bi Izrael izpustil več sto palestinskih zapornikov. Medtem je Donald Trump izjavil, da je vojne v Gazi konec. Palestinske skupine so zavrnile vsakršno tuje posredovanje pri upravljanju Gaze.
Izraelski poslovnež Amir Gross Kabiri naj bi prevzemal nadzor nad mostarskim Aluminijem, kar po navedbah logicno.com razkriva njegove prave namene. Hkrati pa aktivist za palestinske pravice Roy Aloni, ki je zapustil Izrael, na portalu h-alter.org opozarja na privilegiran položaj izraelskih zapornikov v primerjavi s palestinskimi.
Palestinske odporniške organizacije so se strinjale s Hamasovo stališče glede Trumpovega načrta. Izraelska vojska nadaljuje z genocidnim vojskovanjem v Gazi, kjer naj bi izvedla masaker v soseski Tuffah. Donald Trump je objavil, da se Izrael in Hamas približujeta koncu "3000 let stare katastrofe" pred srečanjem v Egiptu. Marin Miletić je potegnil vzporednico med dejanji Hamasa in potencialnimi dejanji sosedov proti Hrvaški, kar je izzvalo burne odzive.
Poročila kažejo na resno humanitarno krizo v Gazi, kjer naj bi zaradi izraelske blokade pomoči umiralo na tisoče palestinskih otrok. Medtem potekajo pogajanja med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja in izmenjavi talcev za palestinske zapornike. Bezalel Smotrich, izraelski finančni minister, je izjavil, da je treba Hamas uničiti po vrnitvi talcev. Aktivisti, ki so bili del flotile za Gazo, pa poročajo o nasilju, ki so ga doživeli v izraelskih zaporih.
V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij.
Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.
Dogajanja v Izraelu in propalestinski protesti imajo posreden vpliv na globalno politiko, kar lahko vpliva tudi na Slovenijo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.