Francoska vlada zavrnila navedbe o tisočih bogataših brez davčnih obveznosti

Romunska vlada je v nedeljo podala uradno pojasnilo glede odločitve o zvišanju davkov na stavbe, zemljišča in motorna vozila, ki je v javnosti sprožilo precejšnje nezadovoljstvo. Po navedbah vlade so bili ti ukrepi nujni zaradi prevzetih obveznosti v okviru fiskalne reforme in nujnega zmanjšanja proračunskega primanjkljaja. Poudarili so, da država na področju obdavčitve nepremičnin znatno zaostaja za povprečjem Evropske unije, saj ti prihodki v Romuniji predstavljajo le 0,55 % bruto domačega proizvoda, medtem ko je povprečje v EU 1,85 %. Eden ključnih argumentov vlade je bila dejstvo, da so prejšnje administracije to odločitev dlje časa odlagale, zaradi česar davčne stopnje niso bile usklajene z inflacijo, stopnja pobranih davkov pa je ostala nizka. Novi ukrepi bodo najbolj opazno vplivali na lastnike hibridnih vozil, za katera se bodo dajatve v nekaterih primerih zvišale tudi do desetkrat. Vlada pričakuje, da bodo ti ukrepi do leta 2026 v državni proračun prinesli približno 3,7 milijarde romunskih leov dodatnih sredstev. Poleg neposrednih finančnih učinkov vlada poudarja, da je bila reforma neizogibna za zagotovitev dolgoročne fiskalne stabilnosti države. Kljub negativnim odzivom javnosti in gospodarstva uradni Bukarešta vztraja, da trenutnega stanja, ko so dajatve na nepremičnine med najnižjimi v Evropi, ni bilo več mogoče ohranjati brez ogrožanja javnih financ in razvojnih ciljev države.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Romunski minister za razvoj Cseke Attila je napovedal uvedbo strožjih pravil za davkoplačevalce, ki se s pomočjo zakonodajnih vrzeli izogibajo plačilu lokalnih davkov. Minister je izpostavil predvsem lastnike luksuznih avtomobilov, ki izkoriščajo pomanjkljivosti v sistemu, s čimer neposredno oškodujejo lokalne proračune. Po njegovih besedah se lokalne oblasti vsako leto spopadajo z dvema skupinama državljanov: tistimi, ki svoje obveznosti poravnajo pravočasno, in tistimi, ki aktivno iščejo načine za utajo. Načrtovane spremembe zakonodaje so usmerjene v omejevanje števila dolžnikov državi in zagotavljanje pravičnejše porazdelitve davčnega bremena. Vlada namerava zapreti vrzeli, ki so doslej omogočale, da so se nekateri lastniki dragih vozil izognili visokim dajatvam, kar je povzročalo znatne izpade prihodkov v občinskih blagajnah. S tem ukrepom želijo okrepiti finančno disciplino in povečati učinkovitost pobiranja davkov na lokalni ravni. Cseke Attila je poudaril, da je takšno ravnanje neodgovorno do skupnosti, saj lokalne storitve in infrastruktura temeljijo prav na teh prispevkih. Nova pravila bodo predvidoma uvedena v kratkem, ko bodo pripravljeni vsi podzakonski akti, ki bodo natančneje določili postopke nadzora in sankcioniranja kršiteljev. Cilj vlade je vzpostaviti sistem, v katerem bo izogibanje plačilu postalo težje in finančno manj privlačno za posameznike z visokimi premoženjskimi statusi.