Ukradene dragocenosti iz Louvra poskušali prodati preko darkneta
Objavljeno: 1. 11. 2025 7:06
Storilci, ki so oktobra vdrli v pariški Louvre in ukradli dragocenosti, so jih poskušali prodati preko darkneta. Nemški Bild poroča, da so se obrnili neposredno na izraelsko varnostno podjetje CGI Group. Vodja podjetja, Zvika Nave, je potrdil, da so potekala pogajanja o prodaji, vendar so se ta izjalovila.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek se je zgodil v tujini in neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji, vendar opozarja na problematiko kraje umetnin in trgovine z njimi preko darkneta.
Pariški tožilec je sporočil, da sta bila dva nova osumljenca aretirana in obtožena v zvezi s krajo kronskih draguljev v Louvru. Osumljenca, moški in ženska, sta bila uradno pod preiskavo zaradi domnevne vpletenosti v krajo nakita v vrednosti 102 milijona dolarjev. S tem se je skupno število obtoženih v tem primeru povečalo na štiri.
Ruski podjetnik in ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je izrazil pripravljenost, da odkupi ukradene dragulje iz pariškega Louvra in jih podari Louvru v Abu Dabiju. Svojo ponudbo je objavil na družbenem omrežju X.
Ukrajinski uradnik ministrstva za obrambo je skupaj z dvema zaposlenima državnega podjetja "Ukrspecorg" prodajal izločene vojaške ladje po znižani ceni kot staro železo, je sporočila kijevska policija. Ladje so bile umaknjene iz bilance stanja zaradi slabega tehničnega stanja. Organizator sheme je bil vodja oddelka za odstranjevanje vojaškega premoženja na obrambnem ministrstvu Ukrajine. Skupaj s pomagači je znižal vrednost ladij, nato pa je bil izveden formalni razpis, ladje pa so bile po fiktivni ceni prenesene na vnaprej znano podjetje kupca. Po podatkih državnega tožilstva je bilo na ta način prodanih šest ladij, vključno z malim morskim tankerjem "Fastov" in protipožarnima čolnoma "Borščev" in "Evpatorija". Vsi trije so obtoženi zlorabe oblasti.
Izraelske obrambne sile (IDF) so v petek na severu države sprožile sisteme zračne obrambe po zaznavi sumljivega predmeta v bližini mesta Baram ob meji z Libanonom. Po sprožitvi siren za zračni alarm, ki so v tem delu Izraela zatulile prvič po daljšem časovnem obdobju, je bila izstreljena prestrezna raketa. Po preverjanju so vojaški viri potrdili, da je šlo za t. i. lažni cilj oziroma napačen alarm in ne za dejansko nevarnost ali vdor brezpilotnega letalnika.
Incident se je zgodil v času povečanih napetosti med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah, vendar slednje, po poročanju tiskovne agencije Reuters, v ta konkretni dogodek ni bilo vpleteno. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitnem napadu z droni, je izraelska vojska kasneje pojasnila, da prestrezanje ni povzročilo škode ali neposredne nevarnosti za prebivalstvo. Dogodek sledi nizu izraelskih zračnih napadov na tarče Hezbolaha na jugu Libanona v preteklih dneh, kar ohranja visoko stopnjo pripravljenosti obeh strani.
Kljub temu da tokrat ni prišlo do dejanskega napada, so izraelski droni v preteklem obdobju večkrat ciljali člane Hezbolaha na jugu Libanona, kar odraža nestabilne varnostne razmere v regiji. Današnji lažni alarm poudarja občutljivost zračne obrambe na severni izraelski meji, kjer se vojska spopada z nenehnimi grožnjami iz sosednje države.
Nemška policija je razbila mednarodno skupino, ki je prodajala ponarejene slike znanih umetnikov, kot so Picasso, Rembrandt in Frida Kahlo. Ponaredki, vredni več milijonov evrov, so bili ponujeni na prodaj, med njimi pa je bila celo slika, ki je bila desetletja razstavljena v amsterdamskem Rijksmuseumu. Preiskava je potekala v Bavarski.
Iz pariškega Louvra je bila izvedena drzna tatvina, v kateri so storilci ukradli devet kosov Napoleonovega nakita in nakita cesarice. Tatovi so v muzej vstopili, ko je bil ta že odprt za javnost, in pobegnili s skuterji. Med begom so izgubili krono cesarice Eugenie, ki so jo našli na cesti.
Dogodek se je zgodil v tujini in neposredno ne vpliva na življenje v Sloveniji, vendar opozarja na problematiko kraje umetnin in trgovine z njimi preko darkneta.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.