Finska: Večina Fincev bi obnovila odnose z Rusijo po koncu vojne in odhodu Putina

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Interfax sporočil, da je Ukrajina izvedla poskus napada na poletno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Kremelj je ob tem napovedal, da bo Rusija zaradi tega incidenta ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran dogodek interpretira kot neposredno stopnjevanje napetosti, kar bi lahko dodatno otežilo že tako zastale diplomatske procese med državama. Incident se je zgodil v času, ko so bili odnosi med Kijevom in Moskvo že močno obremenjeni zaradi predhodnih vojaških dejavnosti in sabotaž. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo, da takšne akcije zmanjšujejo možnost za kakršen koli konstruktiven dialog v bližnji prihodnosti. Podrobnosti o naravi napada ali morebitni povzročeni škodi niso bile v celoti razkrite, vendar so ruski uradniki dogodek označili za resno grožnjo varnosti države in njenemu najvišjemu predstavniku.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v letovišču Mar-a-Lago izjavil, da sta državi bližje mirovnemu sporazumu kot kdaj koli prej, vendar preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je napad označila za poskus atentata in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar bi lahko ogrozilo dosedanji napredek, ki ga je Trump ocenil kot 95-odstotno usklajenost načrta. Ukrajinska stran je obtožbe o napadu odločno zavrnila in jih označila za fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Zelenski je poudaril, da si 87 odstotkov Ukrajincev želi miru, vendar jih 85 odstotkov nasprotuje umiku iz Donbasa ali drugim ozemeljskim koncesijam. ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, medtem ko Kijev zahteva daljše, tudi do 50-letno obdobje za zagotovitev dolgoročne stabilnosti. Trump je izrazil nezadovoljstvo nad domnevnim napadom na Putina in poudaril, da takšna dejanja niso primerna v času občutljivih pogajanj. Rusija je v odgovor na domnevne grožnje v Belorusijo že premestila raketne sisteme, ki lahko nosijo jedrske konice, kar še povečuje napetosti v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody, kar naj bi ogrozilo mirovna pogajanja. Čeprav so ameriške obveščevalne službe in CIA te navedbe označile za neutemeljene in celo za namerno fabricirane, je Trump sprva izrazil zaskrbljenost. Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina tisto noč sicer napadala vojaške cilje v širši regiji, vendar ne v bližini Putinovega posestva. Kremelj incident uporablja za zaostrovanje pogajalskih pogojev, medtem ko Kijev odločno zanika kakršen koli poskus atentata. Sočasno je Belorusija objavila posnetke namestitve ruskega hipersoničnega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik na svojem ozemlju. Rakete, ki lahko nosijo jedrske konice in dosegajo hitrosti nad 10 mahov, so bile uradno predane v bojno dežurstvo. Ta poteza po ocenah zahodnih strokovnjakov predstavlja strateški premik, ki Moskvi omogoča jedrsko odvračanje globoko v Evropi in povečuje pritisk na države članice zveze NATO. Zaradi povečanih napadov na rusko energetsko infrastrukturo in rafinerije je Putin podpisal tudi dekret, ki vojski omogoča vpoklic pripadnikov mobilizacijske rezerve za leto 2026. Te enote bodo opravile posebno usposabljanje za varovanje kritične infrastrukture, vključno s plinovodi podjetja Gazprom, katerega izvoz v Evropo je dosegel najnižje ravni po letu 1973. Razmere na terenu in namestitev naprednega orožja dodatno otežujejo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta.