V Iranu po desetdnevni popolni blokadi delno obnovili dostop do spleta

Iranski uradniki so potrdili, da je število smrtnih žrtev med nedavnimi vsesplošnimi protivladnimi protesti doseglo najmanj 5.000 ljudi, med katerimi je tudi približno 500 pripadnikov varnostnih sil. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem priznanju razsežnosti prelivanja krvi za nasilje neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, ki naj bi po njegovih besedah organizirala nemire. Oblasti dogajanje označujejo za delovanje tujih agentov in oboroženih upornikov, medtem ko poročila z terena opisujejo uporabo vojaškega orožja proti civilistom. Zdravniška poročila, ki prihajajo iz države kljub močno omejenemu dostopu do spleta, nakazujejo na še hujše posledice, saj nekateri viri omenjajo celo do 16.500 žrtev in več kot 300.000 poškodovanih. Zdravniki poročajo o strelnih ranah na glavi, vratu in prsih, kar potrjuje stopnjevanje uporabe sile v primerjavi s prejšnjimi demonstracijami, kjer so uporabljali gumijaste naboje. Najhujši spopadi so se odvili v kurdskih predelih na severozahodu države, kjer je bilo nasilje najbolj intenzivno. Kljub temu da se stanje na ulicah zaradi brutalnega zatiranja in uvedbe de facto policijske ure trenutno umirja, so oblasti izdale ultimat preostalim protestnikom. Vrhovni poveljnik policije je pozval vse, ki so sodelovali v nemirih, naj se v treh dneh predajo, sicer se bodo soočili z najstrožjimi zakonskimi ukrepi. Medtem se po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, vrstijo solidarnostni protesti iranske diaspore, ki mednarodno javnost opozarja na grožnjo genocida in terorja iranskih oblasti.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je preklical načrtovane vojaške napade na Iran, s čimer se je vsaj začasno zmanjšala nevarnost neposrednega spopada v regiji. Kot ključna razloga za svojo odločitev je Trump navedel zaustavitev usmrtitev protestnikov in poročila o umiritvi nasilja na ulicah iranskih mest. Kljub umiritvi razmer na mednarodni ravni pa po ponovni vzpostavitvi internetnih povezav v Iranu na dan prihajajo pretresljiva poročila o razsežnostih zatrtja protestov, ki naj bi terjalo več tisoč žrtev in pridržanih. Iranski diplomatski viri so za nekatere medije navedli, da so v demonstracije prodrli teroristični elementi, ki so uporabljali skrajno nasilne metode, vključno z usmrtitvami pripadnikov varnostnih sil. Oblasti v Teheranu za nemire še naprej obtožujejo tuje vmešavanje, predvsem s strani ZDA in Izraela, medtem ko aktivisti poročajo o najhujšem nasilju nad civilnim prebivalstvom v sodobni zgodovini države. Poročila o obglavljanjih in požigih ljudi so še dodatno zaostrila informacijsko vojno glede narave nemirov. Regionalni akterji, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Omanom, naj bi si prizadevali za deeskalacijo sporov, saj bi morebitni iranski povračilni ukrepi lahko resno ogrozili ameriška vojaška oporišča in ključno gospodarsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Čeprav so se razmere trenutno stabilizirale, ostaja stanje v Iranu napeto zaradi globoke gospodarske krize, visoke inflacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, kar so bili tudi prvotni razlogi za začetek protestov.