Iran po nasilnem zatrtju protestov razmišljal o prekinitvi blokade spleta

Desnosredinsko

Nepotrjeno

politika mednarodni odnosi

Desnosredinsko

Nepotrjeno

Iran po nasilnem zatrtju protestov razmišljal o prekinitvi blokade spleta

Objavljeno: pred dvema urama

Prikaži galerijo slik v člankih

Povzetek

Iranske oblasti načrtujejo odpravo popolne blokade interneta po več dneh stroge cenzure.
Blokada je bila uvedena za lažje zatrtje najhujših protestov v državi po letu 1979.
Hekerji so v znak upora vdrli v oddajanje iranske državne televizije.
Režim se spopada z najresnejšo krizo legitimnosti v zadnjih desetletjih.

Iranske oblasti so napovedale možnost skorajšnjega odpravljanja popolne blokade svetovnega spleta, ki so jo uvedle zaradi obsežnih protivladnih protestov. Visoki član iranskega parlamenta je v ponedeljek izjavil, da bi lahko dostop do komunikacijskih kanalov ponovno vzpostavili v prihodnjih dneh. Blokada je bila uvedena kot del prizadevanj varnostnih sil za zatrtje najhujših notranjih nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979.

Prekinitev komunikacij je služila predvsem preprečevanju širjenja informacij o nasilnem delovanju državnih organov, ki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uporabili surovo silo proti demonstrantom. Kljub strogemu nadzoru so se pojavili znaki popuščanja oziroma izgube absolutnega nadzora nad informacijskim prostorom, saj so hekerji vdrli celo v oddajanje državne televizije. Ta incident je dodatno spodkopal avtoriteto režima v očeh domače in tuje javnosti.

Situacija v državi ostaja napeta, saj so protesti razkrili globoko nezadovoljstvo prebivalstva z ekonomskimi in družbenimi razmerami. Medtem ko oblasti razmišljajo o ponovni vzpostavitvi povezav, mednarodna skupnost pozorno spremlja morebitna nadaljnja kršenja človekovih pravic. Odločitev o sprostitvi interneta bo pokazala, ali se režim počuti dovolj varnega, da dopusti ponoven pretok informacij med državljani.

Možne posledice

Popolna informacijska osamitev države in kasnejši vdor v državno televizijo kot odgovor na cenzuro.
Ponovna vzpostavitev digitalnih komunikacij.
Nadaljevanje sporadičnih protestov.
Poostren nadzor nad spletnimi vsebinami po odpravi blokade.

Izjave

"Iran bi lahko v nekaj dneh odpravil blokado interneta."

Kategorije

politika mednarodni odnosi

Teme

človekove pravice protesti svoboda tiska hekerski napadi

Iskanje po virih

iran internet blackout tehran protests state tv hack islamic revolution unrest

Dodatne informacije

Države: iran
Države poročanja: pakistan zda malezija
Jeziki: en
Relevantnost za Slovenijo: 4.00
Število izvornih člankov: 3
Datum prvega članka: 19. 1. 2026 7:56
Datum najnovejšega članka: 19. 1. 2026 15:04

Entitete in sentiment

Entiteta	Sentiment
Iran	Negativno
Iranski parlament	nevtralno
Iranska državna televizija	Negativno

Izvorni članki

Iran to consider lifting Internet ban; state TV hacked

thefrontierpost.com | 19. 1. 2026 15:04

Iran to consider lifting internet ban; state TV hacked

thestar.com.my | 19. 1. 2026 10:01

Iran Weighs Lifting Internet Ban; State TV Hacked

newsmax.com | 19. 1. 2026 7:56

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

nezanesljiv:

Politična orientacija

desno:

sredina:

skrajno desno:

desna sredina:

Politične preference

konzervativen:

nacionalističen:

protisistemski:

populističen:

mainstream:

Tip poročanja

poročanje o novicah:

mnenja in komentarji:

analize:

senzacionalizem:

Neodvisnost

neodvisen:

odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Dogajanje v Iranu je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu in morebitnih vplivov na energetske trge. Kot članica Evropske unije Slovenija zagovarja spoštovanje človekovih pravic in svobodo govora, zato je vprašanje cenzure v tej regiji relevantno za slovensko zunanjo politiko in usklajevanje stališč znotraj diplomatskih krogov v Bruslju.

Podobni članki

politika človekove pravice

V Iranu po desetdnevni popolni blokadi delno obnovili dostop do spleta

pred dvema urama

V Iranu so po več kot desetih dneh skoraj popolne prekinitve komunikacij začeli postopoma obnavljati dostop do spletnih storitev. Iranski režim je blokado uvedel z namenom zadušitve vsesplošnih protivladnih protestov, ki so zajeli državo. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bila prekinitev povezav načrtna poteza oblasti, da bi prikrile nasilno zatiranje protestnikov, ki je po nekaterih poročilih terjalo več tisoč žrtev. Spremljevalec spletnih dejavnosti NetBlocks je poročal, da se je dostop do interneta v nedeljo za kratek čas vrnil, a so ga oblasti nato znova prekinile, preden se je začela postopna stabilizacija omrežja. Kljub ponovni vzpostavitvi nekaterih povezav ostaja dostop v številnih delih države omejen in nestabilen. Iran tako vstopa v novo fazo informacijskega nadzora, kjer oblasti selektivno sproščajo blokado. Mednarodna skupnost in aktivisti opozarjajo, da je bila komunikacijska osamitev države brezprecedenčna po svojem obsegu in trajanju. Prekinitev spleta ni le ovirala organizacije protestov, temveč je tudi onemogočila pretok informacij o kršitvah človekovih pravic in dejanskem številu žrtev, ki so padle pod streli varnostnih sil v času najhujših nemirov.

tuji dopisniki mednarodni odnosi

V Iranu so se razširili protivladni protesti, režim je onemogočil dostop do spleta

48 posodobitev 7. jan 18:31

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

politika

V Iranu po krvavem zatrtju protestov s tisoči žrtvami postopno vračajo dostop do spleta

pred dvema urama

Iranske oblasti so začele postopno vzpostavljati dostop do spleta po desetdnevni popolni komunikacijski blokadi, s katero so poskušale zadušiti najmnožičnejše protivladne proteste v zadnjih desetletjih. Nemiri, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih težav in se razširili v splošno nasprotovanje verskemu vrhu, so po navedbah uradnih virov terjali najmanj 5.000 življenj, medtem ko aktivistične organizacije, kot je HRANA, potrjujejo skoraj 4.000 smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je prvič priznal visoko število žrtev, vendar je za nasilje okrivil tuje vplive, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere v državi ostajajo napete, saj so varnostne sile med protesti uporabljale pravo strelivo, najhuje pa je bilo v regijah s kurdsko večino. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tem opozoril, da bi kakršen koli neposreden napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne, kar je bil odziv na retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa o potrebi po zamenjavi oblasti v Teheranu. Kljub poročilom o stabilizaciji varnostnih razmer sodstvo že nakazuje možnost usmrtitev tistih, ki so bili pridržani v povezavi z nemiri. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so nekatere ocene o številu mrtvih še precej višje od uradno priznanih. Medtem ko se šole v Teheranu znova odpirajo, postopna aktivacija domačih aplikacij na iranskem intranetu kaže na prizadevanja režima po ohranitvi strogega nadzora nad informacijskim tokom tudi po koncu najhujših spopadov na ulicah.

politika

Združene države Amerike preklicale vojaške napade na Iran po krvavem zatrtju protestov

pred dvema urama

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je preklical načrtovane vojaške napade na Iran, s čimer se je vsaj začasno zmanjšala nevarnost neposrednega spopada v regiji. Kot ključna razloga za svojo odločitev je Trump navedel zaustavitev usmrtitev protestnikov in poročila o umiritvi nasilja na ulicah iranskih mest. Kljub umiritvi razmer na mednarodni ravni pa po ponovni vzpostavitvi internetnih povezav v Iranu na dan prihajajo pretresljiva poročila o razsežnostih zatrtja protestov, ki naj bi terjalo več tisoč žrtev in pridržanih. Iranski diplomatski viri so za nekatere medije navedli, da so v demonstracije prodrli teroristični elementi, ki so uporabljali skrajno nasilne metode, vključno z usmrtitvami pripadnikov varnostnih sil. Oblasti v Teheranu za nemire še naprej obtožujejo tuje vmešavanje, predvsem s strani ZDA in Izraela, medtem ko aktivisti poročajo o najhujšem nasilju nad civilnim prebivalstvom v sodobni zgodovini države. Poročila o obglavljanjih in požigih ljudi so še dodatno zaostrila informacijsko vojno glede narave nemirov. Regionalni akterji, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Omanom, naj bi si prizadevali za deeskalacijo sporov, saj bi morebitni iranski povračilni ukrepi lahko resno ogrozili ameriška vojaška oporišča in ključno gospodarsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu. Čeprav so se razmere trenutno stabilizirale, ostaja stanje v Iranu napeto zaradi globoke gospodarske krize, visoke inflacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, kar so bili tudi prvotni razlogi za začetek protestov.

tuji svet družba

Francija, Velika Britanija in Nemčija obsodile nasilje nad protestniki v Iranu

55 posodobitev 9. jan 20:20

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

politika

V Iranu med protesti ubitih najmanj 5.000 ljudi

pred dvema urama

Iranski uradniki so potrdili, da je število smrtnih žrtev med nedavnimi vsesplošnimi protivladnimi protesti doseglo najmanj 5.000 ljudi, med katerimi je tudi približno 500 pripadnikov varnostnih sil. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem priznanju razsežnosti prelivanja krvi za nasilje neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, ki naj bi po njegovih besedah organizirala nemire. Oblasti dogajanje označujejo za delovanje tujih agentov in oboroženih upornikov, medtem ko poročila z terena opisujejo uporabo vojaškega orožja proti civilistom. Zdravniška poročila, ki prihajajo iz države kljub močno omejenemu dostopu do spleta, nakazujejo na še hujše posledice, saj nekateri viri omenjajo celo do 16.500 žrtev in več kot 300.000 poškodovanih. Zdravniki poročajo o strelnih ranah na glavi, vratu in prsih, kar potrjuje stopnjevanje uporabe sile v primerjavi s prejšnjimi demonstracijami, kjer so uporabljali gumijaste naboje. Najhujši spopadi so se odvili v kurdskih predelih na severozahodu države, kjer je bilo nasilje najbolj intenzivno. Kljub temu da se stanje na ulicah zaradi brutalnega zatiranja in uvedbe de facto policijske ure trenutno umirja, so oblasti izdale ultimat preostalim protestnikom. Vrhovni poveljnik policije je pozval vse, ki so sodelovali v nemirih, naj se v treh dneh predajo, sicer se bodo soočili z najstrožjimi zakonskimi ukrepi. Medtem se po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, vrstijo solidarnostni protesti iranske diaspore, ki mednarodno javnost opozarja na grožnjo genocida in terorja iranskih oblasti.