Nemčija napotila vojsko na Grenlandijo po neuspešnih pogajanjih

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

V Washingtonu se je končalo ključno srečanje med delegacijama Danske in Združenih držav Amerike glede strateške prihodnosti Grenlandije. Po navedbah danskega javnega medija TV2 je pogovor trajal približno 50 minut, medtem ko nekateri viri poročajo o nekoliko daljšem srečanju. Kljub začetnim optimističnim ocenam danskega tiska, da je srečanje potekalo v konstruktivnem duhu, so kasnejše izjave danskega predstavništva potrdile, da Združenih držav niso uspeli prepričati o spremembi njihovih stališč. Zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti in neuspeha diplomatskih prizadevanj so Nemčija, Francija, Norveška in Švedska že napovedale napotitev svojih vojaških enot na Grenlandijo. Ta poteza kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi naravnih virov in strateških pomorskih poti. Danska stran je po srečanju izrazila obžalovanje, saj diplomatska pot za zdaj ni prinesla želenega preobrata v ameriški politiki do otoka. Situacija ostaja napeta, saj so evropske zaveznice z napovedano vojaško prisotnostjo jasno nakazale, da nameravajo zaščititi svoje interese v regiji neodvisno od ameriških strateških načrtov. Analitiki ocenjujejo, da bi kratko trajanje sestanka lahko kazalo na globoka razhajanja med stranema, ki jih v tako omejenem časovnem okviru ni bilo mogoče razrešiti.