Donald Trump zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu proučil možnost vojaškega posredovanja

Zahodni voditelji na čelu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom so v luči štirinajste zaporedne noči protestov v Iranu okrepili diplomatski pritisk na uradni Teheran. Protesti, ki so se razširili na vseh 31 provinc in zajeli več kot 100 mest, so se soočili z močnim odzivom iranskih varnostnih sil. Po navedbah poročil so oblasti v zadnjih dneh znatno zaostrile ukrepe za preprečevanje zbiranja demonstrantov, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je svoje stališče do iranskega vodstva še dodatno zaostril s citiranjem senatorja Lindseyja Grahama, ki je iranske oblasti opozoril, da brutalno ravnanje z demonstranti ne bo ostalo brez posledic. Trumpovo sporočilo nakazuje pripravljenost Združenih držav Amerike na ostrejše ukrepe proti režimu v Teheranu, če se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. V protestih po celotni državi sodeluje več deset tisoč ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Medtem ko iranske oblasti dogajanje označujejo za vmešavanje tujih sil, zahodne države poudarjajo pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Situacija v regiji ostaja napeta, saj stopnjevanje pritiska Washingtona sovpada z vse večjim obsegom državljanske neposlušnosti znotraj Irana.

Ameriški vojaški poveljniki so predsedniku Donaldu Trumpu predstavili več možnosti za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tudi cilje na nevojaških objektih v Teheranu. Po poročanju časnika The New York Times so ti načrti nastali na izrecno zahtevo predsednika, ki se je odločil preučiti vojaške ukrepe zaradi stopnjevanja napetosti in protestov v državi. Iran je v odzivu na te informacije že opozoril, da bo v primeru kakršnegakoli napada sprožil povračilne ukrepe. Napetosti med državama so se v zadnjem obdobju močno zaostrile, Trump pa je javno poudaril, da ima Iran velike težave. Predstavljene možnosti segajo od omejenih zračnih napadov do širših operacij, katerih cilj bi bil oslabitev iranskega režima in preprečevanje njegovega vpliva v regiji. Bela hiša teh navedb še ni uradno komentirala, vendar viri blizu administracije potrjujejo, da so se pogovori o vojaškem posredovanju intenzivirali. Teheran se na grožnje odziva z mobilizacijo svojih sil in opozorili, da bodo tarče morebitnih povračilnih ukrepov ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in resne motnje na svetovnih energetskih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.