V Iranu so se protivladni protesti čez noč močno zaostrili, saj so se demonstracije v številnih mestih sprevrgle v požige zgradb in neposredne spopade z varnostnimi silami. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je v uradnem nagovoru sicer zagotovil, da bodo oblasti prisluhnile legitimnim zahtevam ljudstva, vendar je hkrati ostro obsodil nasilne izgrede. Po njegovih besedah posamezniki pod krinko protestov poskušajo uničiti celotno družbeno ureditev in ogroziti javno varnost.
Kronologija dogodkov
-
9. jan. 2026 :
Razširitev protestov in omejevanje komunikacij.
Protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi globoke gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial, so prerasli v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Demonstracije so zajele več kot 100 mest, iranski režim pa je v odziv na nemire onemogočil dostop do spleta po celotni državi. Na mednarodnem prizorišču se je v tem času Donald Trump soočal z notranjimi pritiski znotraj Republikanske stranke zaradi svoje zunanje politike.
Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nakazal možnost ostrejšega ukrepanja proti tistim, ki po njegovih besedah uničujejo lastne ulice po navodilih tujih sil. Hamenej je dogajanje označil za delovanje sovražnih elementov, kar je dodatno zaostrilo napetosti v državi. Retorika se je zaostrila tudi na mednarodni ravni, saj se je v dogajanje neposredno vpletel ameriški predsednik Donald Trump, kar je sprožilo besedno vojno med Teheranom in Washingtonom.
Ameriško vodstvo odkrito podpira protestnike, medtem ko iranski režim trdi, da gre za zunanje vmešavanje v notranje zadeve države. Trenutne razmere v državi so izjemno nestabilne, saj oblasti napovedujejo obsežen obračun z uporniki, ki jih označujejo za izdajalce in orodje v rokah tujih velesil. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne kršitve človekovih pravic pri zatiranju demonstracij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Iranu je za Slovenijo pomembno predvsem z vidika stabilnosti na Bližnjem vzhodu in vpliva na svetovne cene energentov. Kot članica Evropske unije Slovenija zagovarja spoštovanje človekovih pravic in mirno reševanje sporov, zato bi lahko stopnjevanje nasilja vplivalo na slovensko zunanjo politiko v okviru usklajevanja stališč EU do Irana.
Neposreden vpliv na slovensko gospodarstvo je omejen, vendar pa zaostritev odnosov med ZDA in Iranom povečuje geopolitično negotovost, kar se posredno odraža v mednarodnih finančnih tokovih in varnostnih tveganjih v širši regiji.