Aktivisti potrdili več kot 3700 smrtnih žrtev med protesti v Iranu

Iranske oblasti so začele postopno vzpostavljati dostop do spleta po desetdnevni popolni komunikacijski blokadi, s katero so poskušale zadušiti najmnožičnejše protivladne proteste v zadnjih desetletjih. Nemiri, ki so se začeli konec decembra zaradi gospodarskih težav in se razširili v splošno nasprotovanje verskemu vrhu, so po navedbah uradnih virov terjali najmanj 5.000 življenj, medtem ko aktivistične organizacije, kot je HRANA, potrjujejo skoraj 4.000 smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je prvič priznal visoko število žrtev, vendar je za nasilje okrivil tuje vplive, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere v državi ostajajo napete, saj so varnostne sile med protesti uporabljale pravo strelivo, najhuje pa je bilo v regijah s kurdsko večino. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob tem opozoril, da bi kakršen koli neposreden napad na vrhovnega voditelja pomenil napoved splošne vojne, kar je bil odziv na retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa o potrebi po zamenjavi oblasti v Teheranu. Kljub poročilom o stabilizaciji varnostnih razmer sodstvo že nakazuje možnost usmrtitev tistih, ki so bili pridržani v povezavi z nemiri. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so nekatere ocene o številu mrtvih še precej višje od uradno priznanih. Medtem ko se šole v Teheranu znova odpirajo, postopna aktivacija domačih aplikacij na iranskem intranetu kaže na prizadevanja režima po ohranitvi strogega nadzora nad informacijskim tokom tudi po koncu najhujših spopadov na ulicah.

Iranski uradniki so potrdili, da je število smrtnih žrtev med nedavnimi vsesplošnimi protivladnimi protesti doseglo najmanj 5.000 ljudi, med katerimi je tudi približno 500 pripadnikov varnostnih sil. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem priznanju razsežnosti prelivanja krvi za nasilje neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, ki naj bi po njegovih besedah organizirala nemire. Oblasti dogajanje označujejo za delovanje tujih agentov in oboroženih upornikov, medtem ko poročila z terena opisujejo uporabo vojaškega orožja proti civilistom. Zdravniška poročila, ki prihajajo iz države kljub močno omejenemu dostopu do spleta, nakazujejo na še hujše posledice, saj nekateri viri omenjajo celo do 16.500 žrtev in več kot 300.000 poškodovanih. Zdravniki poročajo o strelnih ranah na glavi, vratu in prsih, kar potrjuje stopnjevanje uporabe sile v primerjavi s prejšnjimi demonstracijami, kjer so uporabljali gumijaste naboje. Najhujši spopadi so se odvili v kurdskih predelih na severozahodu države, kjer je bilo nasilje najbolj intenzivno. Kljub temu da se stanje na ulicah zaradi brutalnega zatiranja in uvedbe de facto policijske ure trenutno umirja, so oblasti izdale ultimat preostalim protestnikom. Vrhovni poveljnik policije je pozval vse, ki so sodelovali v nemirih, naj se v treh dneh predajo, sicer se bodo soočili z najstrožjimi zakonskimi ukrepi. Medtem se po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, vrstijo solidarnostni protesti iranske diaspore, ki mednarodno javnost opozarja na grožnjo genocida in terorja iranskih oblasti.

Iranske oblasti so potrdile, da je med zatiranjem množičnih protivladnih protestov v državi umrlo najmanj 5.000 ljudi. Med žrtvami naj bi bilo po navedbah neimenovanega uradnika približno 500 pripadnikov varnostnih sil, preostali pa so civilisti. Mednarodni opazovalci in nekatere nevladne organizacije, vključno s skupino HRANA, sicer opozarjajo, da so uradne številke morda podcenjene, saj nekatera poročila navajajo celo do 16.500 smrtnih žrtev in več kot 330.000 poškodovanih. Nasilje se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so varnostne sile pri zadušitvi protestov uporabile smrtonosno silo. Iransko pravosodje je ob tem namignilo, da bi lahko nadaljevali z izvrševanjem usmrtitev pridržanih protestnikov, kar še dodatno zaostruje napetosti v državi. Večina ubitih in poškodovanih je mladih, po nekaterih podatkih celo mlajših od 30 let, kar kaže na generacijski značaj upora proti trenutnemu režimu. Uradni Teheran za nemire in nasilje vztrajno krivi tuje akterje in »teroristične elemente«, ki naj bi ciljali na nedolžne državljane. Kljub trditvam režima o stabilizaciji razmer, mednarodna javnost ostaja kritična do brutalnih metod, ki jih oblasti uporabljajo za ohranitev nadzora po najhujših nemirih od revolucije leta 1979.