Evropejci želijo omiliti ameriški mirovni načrt za Ukrajino, nemško gospodarstvo se odpira AfD, Nemčija krepi oborožitev

Po pogovorih v Berlinu glede Ukrajine je Friedrich Merz pustil odprto vprašanje glede morebitne udeležbe nemške vojske (Bundeswehr) v evropskih silah, ki bi bile napotene v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Razprave o tem, ali bi Nemčija prispevala vojake, se nadaljujejo.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Francija, Nemčija in Švedska so napovedale, da bodo na Dansko poslale vojaško osebje in sisteme za boj proti dronom, da bi okrepile varnost med evropskim vrhom v Københavnu. Odločitev je bila sprejeta po nedavnih kršitvah zračnega prostora z droni, ki so povzročile preglavice na Danskem. Francija bo prispevala medresorski odred za boj proti nevarnosti dronov, s čimer se bo pridružila prizadevanjem Švedske in Nemčije.