Kanada drastično znižala carine na kitajska električna vozila

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta v Pekingu sklenila prelomni dogovor o novem strateškem partnerstvu, ki vključuje znatno znižanje carin na ključne proizvode. Kanada bo odpravila 100-odstotne kazenske carine na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla prejšnja vlada, in uvedla letno kvoto 49.000 vozil s 6,1-odstotno carinsko stopnjo. V zameno bo Kitajska drastično znižala carine na kanadsko repico s trenutnih 84 na približno 15 odstotkov, kar predstavlja pomembno zmago za kanadski kmetijski sektor. Novo partnerstvo temelji na petih stebrih: energetiki, gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, javni varnosti, multilateralizmu ter kulturi. Premier Carney je poudaril, da so odnosi s Kitajsko postali bolj predvidljivi, kar državi omogoča zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Združenih držav Amerike. Slednje so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale carinski pritisk na Kanado, kar je Ottawo prisililo v iskanje novih strateških trgov na vzhodu. Kljub uradnemu optimizmu so se v Kanadi že pojavili kritični glasovi. Sindikati in politiki iz province Ontario opozarjajo, da bi uvoz kitajskih vozil lahko ogrozil domača delovna mesta v avtomobilski industriji. Medtem ko so Združene države Amerike izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega prodora na severnoameriški trg, je predsednik Trump dogovor presenetljivo označil za pozitivno potezo, kar bi lahko nakazovalo na morebitna prihodnja pogajanja med Washingtonom in Pekingom.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta na zgodovinskem srečanju v Pekingu uradno razglasila novo strateško partnerstvo, s čimer sta državi končali večletno obdobje napetih odnosov in diplomatskih sporov. Osrednji del dogovora predstavlja znatno znižanje carin na kitajska električna vozila, ki bodo v Kanado po novem vstopala s 6,1-odstotno tarifo namesto prejšnje 100-odstotne, medtem ko bo Kitajska v zameno drastično znižala carine na kanadsko repico z 84 na približno 15 odstotkov. Carney je ob tem poudaril, da Kanada s tem korakom išče nove strateške možnosti in večjo odpornost gospodarstva na zunanje šoke, s čimer se država vidno oddaljuje od dosedanje usklajene trgovinske politike z Združenimi državami Amerike. Srečanje predstavlja prvi obisk kanadskega predsednika vlade v Pekingu po letu 2017 in označuje odločen prelom s politiko prejšnjega premierja Justina Trudeauja. Poleg trgovinskih olajšav sta voditelja napovedala sodelovanje na področjih energetike, kmetijstva, financ in kulture. Kitajska je Kanadi podelila tudi brezvizumski režim za obiskovalce, kar dodatno potrjuje otoplitev odnosov. Po navedbah kanadskega premierja je cilj nove strategije diverzifikacija trgovinskih poti, saj se Kanada pod vodstvom Donalda Trumpa sooča z vse večjimi pritiski in negotovostjo glede prihodnosti severnoameriškega prostega trga. Odzivi na dogovor so mešani. Medtem ko so kmetijski sektor in nekateri provincialni voditelji, kot je premier Saskatchewana Scott Moe, dogovor pozdravili kot izjemno novico za izvoz, so se v industrijskem središču Ontaria pojavili resni pomisleki. Premier Ontaria Doug Ford in sindikat Unifor sta opozorila na nevarnost izgube delovnih mest v avtomobilski industriji zaradi uvoza subvencioniranih kitajskih vozil. Washington je prav tako izrazil zaskrbljenost, saj kanadska poteza spodkopava enotno fronto Severne Amerike proti kitajski prevladi na trgu električnih vozil.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.