V nasilnih protivladnih protestih v Iranu umrlo najmanj deset ljudi

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožila globoka gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah oblasti in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred enim tednom s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva sta rekordno nizka vrednost iranskega riala in visoka inflacija, ki presega 42 odstotkov, vendar so protestniki kmalu začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi iz tujine pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice in zrušijo režim. Čeprav so to najobsežnejši protesti po nemirih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, opazovalci ocenjujejo, da trenutno dogajanje še ni doseglo takratne stopnje intenzivnosti, vendar predstavlja resen izziv za stabilnost islamske republike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil strmoglaven padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred tednom dni s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so se nekateri zavzeli tudi za vrnitev monarhije. Napetosti je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z opozorili, da bodo v primeru vmešavanja ogrožene ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian priznal legitimnost nekaterih zahtev ljudstva, se nasilje na ulicah stopnjuje, zlasti v zahodnih provincah. Iz tujine se je oglasil tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je državljane pozval k revoluciji in zasedbi ulic Teherana za dokončno strmoglavljenje islamske republike. To so najobsežnejši nemiri v državi po protestih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu se nadaljujejo nasilni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in rekordno nizka vrednost iranskega riala. Po uradnih navedbah je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, potem ko sta v zadnjih spopadih umrli še dve osebi. Protesti, ki so se začeli konec decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširili v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih reform zdaj zahtevajo tudi politične spremembe, pri čemer se slišijo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč, če bo režim nasilno obračunaval z mirnimi protestniki. Teheran se je na te izjave odzval z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce Teherana pozval, naj zasedejo ulice. Čeprav so trenutni nemiri najobsežnejši po protestih leta 2022, opazovalci ocenjujejo, da še niso dosegli takratne intenzivnosti, vendar predstavljajo resen izziv za stabilnost islamske republike.