Nekdanji uradnik obrambnega podjetja prikril Ferrari Roma, kupljen z ruskim denarjem, v svoji deklaraciji

Ukrajinski obrambni minister Denîs Šmihal se je uradno zahvalil Romuniji za finančni prispevek v višini 50 milijonov evrov, ki bo namenjen krepitvi ukrajinske obrambe. Sredstva so bila dodeljena v okviru mehanizma, dogovorjenega z Združenimi državami Amerike, kar poudarja usklajeno mednarodno prizadevanje za podporo Kijevu v času trajajočih spopadov. Po navedbah ukrajinske strani je ta tranša finančne pomoči ključnega pomena za vzdrževanje obrambnih zmogljivosti države. Romunska vlada s tem dejanjem utrjuje svojo vlogo aktivne zaveznice v regiji, medtem ko ukrajinski uradniki izpostavljajo, da je prav takšna neposredna podpora bistvena za stabilnost fronte. Finančna sredstva bodo po pričakovanjih uporabljena za nabavo vojaške opreme in logistično podporo oboroženim silam.

Več Romunov, ki so delali v Nemčiji, je bilo vpletenih v serijo vlomov v industrijska skladišča, kjer so ukradli baker in druge dobrine v vrednosti približno dveh milijonov evrov. Po navedbah tožilcev so nato celoten izkupiček izgubili pri igrah na srečo in za nakup kokaina.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.