EU namenila 50 milijonov evrov za pomoč Palestini zaradi humanitarne katastrofe
Objavljeno: 24. 9. 2025 18:04
Evropska unija je namenila dodatnih 50 milijonov evrov nujne pomoči Palestini, s čimer želi odgovoriti na »katastrofalne humanitarne razmere«, ki jih je povzročila izraelska ofenziva. Skupno je EU letos že zagotovila 220 milijonov evrov za palestinsko območje Gaze in Zahodni breg. Od leta 2023 je EU za palestinska ozemlja namenila več kot 550 milijonov evrov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Pomoč EU Palestini posredno vpliva na mednarodno stabilnost in posledično lahko vpliva tudi na Slovenijo. Čeprav konflikt ni neposredno povezan s Slovenijo, lahko humanitarne krize vplivajo na migracije in varnostno situacijo v Evropi.
Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri poziva države članice, naj "ocenijo priznanje države Palestine" in izraža podporo pristopu von der Leynove glede sporazuma o pridružitvi med EU in Izraelom. V Švici je Državni svet zavrnil predloge o sankcijah proti Izraelu, obenem pa poziva Zvezni svet, naj uporabi ves svoj vpliv za zagotovitev spoštovanja mednarodnega prava.
Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.
Francija je izrazila zaskrbljenost glede domnevne zlorabe evropskih sredstev, ki naj bi jih Hamas od leta 2020 uporabljal za nadzor nevladnih in mednarodnih organizacij na palestinskih ozemljih. Minister Benjamin Haddad je pozval Evropsko komisijo k preiskavi teh navedb, da bi razjasnili, ali so bila evropska sredstva, namenjena nevladnim organizacijam, preusmerjena v korist Hamasa.
Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.
V izraelskem zračnem napadu na begunsko taborišče zahodno od mesta Gaza je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. Izraelska vojska je izdala nova opozorila o evakuaciji okoliškega območja pristanišča Gaza, v nočnih napadih pa je bilo ubitih najmanj 33 Palestincev. Poročila navajajo, da naj bi Somaliland sklenil sporni dogovor o preselitvi Palestincev iz Gaze, kar je sprožilo ogorčenje.
Lehendakari (predsednik vlade) Baskije, Imanol Pradales, je pozval podjetje CAF, v katerem ima baskovska vlada 3-odstotni delež, k "etičnemu razmisleku" glede pogodbe z Izraelom za izgradnjo tramvaja v Jeruzalemu. Kljub temu je zagotovil, da bo vlada podprla odločitev podjetja, ne glede na to, ali se bo odločilo nadaljevati ali prekiniti pogodbo. Spomnil je, da je bila pogodba podpisana pred šestimi leti in da situacija ni preprosta. Baskovsko podjetje Sidenor je medtem podleglo pritiskom in prekinilo poslovne odnose z Izraelom. Pradales je poudaril, da je bila pogodba za tramvaj podpisana leta 2019 v skladu z mednarodnim pravom in da razume kompleksnost situacije.
Pomoč EU Palestini posredno vpliva na mednarodno stabilnost in posledično lahko vpliva tudi na Slovenijo. Čeprav konflikt ni neposredno povezan s Slovenijo, lahko humanitarne krize vplivajo na migracije in varnostno situacijo v Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.