Filipini in Združeni arabski emirati podpisali sporazum o prosti trgovini

Vietnamski državni vrh je v Hanoju gostil poslovilna srečanja z veleposlanikoma Savdske Arabije in Filipinov, s čimer so potrdili namero o nadaljnjem krepljenju dvostranskih odnosov. Predsednik države je ob sprejemu savdskega veleposlanika Mohammeda Ismaeila A. Dahlwyja poudaril, da Savdska Arabija predstavlja ključno partnerico Vietnama na Bližnjem vzhodu. Izpostavil je skupne razvojne cilje obeh držav ter zavezanost miru in mednarodnemu sodelovanju. Vietnamski zunanji minister je v ločenem pogovoru s savdskim diplomatom izrazil pripravljenost za tesnejše usklajevanje na regionalnih in mednarodnih forumih, zlasti v okviru Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) in Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN). Poleg krepitve gospodarskih vezi in investicij so v ospredje stopili tudi pogovori o obrambnem sodelovanju s Filipini, kar kaže na strateško naravnanost Vietnama k širjenju mreže zavezništev v azijsko-pacifiški regiji in širše.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratne carine«, močno posega v mednarodne trgovinske tokove in je že sprožil ostre odzive v Pekingu in New Delhiju. Kitajska vlada je napovedala odločno zaščito svojih legitimnih interesov, medtem ko indijski uradniki ocenjujejo potencialno škodo za svoje gospodarstvo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prek tiskovne predstavnice Mao Ning sporočilo, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju jurisdikcije izven meja ZDA. Kitajska ambasada v Washingtonu je poudarila, da prisila in pritisk ne moreta rešiti težav. Poleg diplomatskih napetosti je Peking izrazil tudi zaskrbljenost glede varnosti svojih državljanov, ki potujejo v Iran, in napovedal pozorno spremljanje razmer. Indija, ki se že spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, bi lahko bila dodatno prizadeta, čeprav nekatera poročila nakazujejo, da bo vpliv na New Delhi omejen. Trgovina med Indijo in Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Trumpova poteza predstavlja novo stopnjo v globalni trgovinski vojni, ki neposredno kaznuje države za njihovo zunanjo politiko in gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Med glavnimi tarčami nove carinske politike so se znašle Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Ukrep je neposreden odziv na zaostrene politične razmere v Iranu, kjer Washington s pritiski na gospodarstvo poskuša omejiti delovanje tamkajšnjih oblasti. Strategija Bele hiše pod motom recipročnosti v obdobju 2025–26 močno spreminja globalne trgovinske tokove, saj pušča le malo držav povsem nedotaknjenih. Kljub splošnemu zaostrovanju pa so se nekaterim državam, kot so Rusija, Kanada in Mehika, nove dajatve po navedbah trenutnih poročil zaenkrat izognile. Analitiki opozarjajo, da bodo te carine močno vplivale na evropsko gospodarstvo, predvsem na Nemčijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Ameriška administracija uporablja trgovinske vzvode kot orodje zunanje politike, s čimer želi kaznovati države, ki po njihovem mnenju finančno podpirajo iranski režim. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o represiji nad protestniki v Iranu, kar je Trumpa spodbudilo k hitremu ukrepanju na področju uvoznih dajatev. Svetovni trgi se zdaj spopadajo z negotovostjo, saj države pripravljajo morebitne povračilne ukrepe.