Donald Trump uvedel nove carine na trgovinske partnerice Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki poslovno sodelujejo z Iranom. Ta drastičen ukrep, ki je stopil v veljavo takoj, predstavlja pomembno stopnjevanje kampanje gospodarskega pritiska na Teheran. Odločitev neposredno ogroža odnose z največjimi ameriškimi trgovinskimi partnericami, vključno s Kitajsko, Indijo in Turčijo, ter močno omejuje manevrski prostor državam, kot je Pakistan. Uvedba carin je neposredno povezana s stopnjevanjem napetosti v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle protivladne proteste. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 500 ljudi, številni so bili aretirani. Trump je carine uporabil kot instrument zunanje politike, s katerim želi tretje države prisiliti v izbiro med iranskim trgom in nemotenim dostopom do ameriškega trga. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta korak povzročil kaos na svetovnih trgih in zmanjšal likvidnost zaradi negotovosti glede izvajanja ukrepov. Kitajska, ki velja za največjo odjemalko iranske nafte, bo verjetno najbolj prizadeta, kar bi lahko znova sprožilo širšo trgovinsko vojno z ZDA. Čeprav podrobnosti o izvajanju carin še niso povsem pojasnjene, Trumpova izjava ne dopušča izjem glede na obseg ali sektor poslovanja. Pakistan in druge sosednje države se tako spopadajo s hudimi gospodarskimi pritiski, saj bi vztrajanje pri trgovanju z Iranom pomenilo visoke stroške za njihove izvoznike v Združene države Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki bodo nadaljevale trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike svetovne akterje, vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo, je povzročil takojšen odziv na naftnih trgih, kjer so cene dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih. Kljub ostrim grožnjam gospodarski strokovnjaki ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj ostaja odporno, saj so se dobavne verige diverzificirale, številne države pa se zanašajo na strateške izjeme. Istočasno se ameriška administracija nahaja v sklepni fazi pogajanj o pomembnem trgovinskem sporazumu s Tajvanom. Dogovor predvideva znižanje carin na tajvanski izvoz z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa bi podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) v Arizoni zgradilo pet novih tovarn polprevodnikov. Ta naložba, ki naj bi presegla 100 milijard dolarjev, predstavlja ključen korak v prizadevanjih ZDA za krepitev domače proizvodnje čipov in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega vpliva v regiji. Posledice Trumpove trgovinske politike se že odražajo v avtomobilski industriji, kjer je nemški proizvajalec Volkswagen poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu. Družba je ob objavi rezultatov izpostavila zahtevne tržne razmere, ki so posledica carinskih dajatev, hkrati pa napovedala osredotočenost na električna vozila, zlasti na kitajskem trgu, da bi nadomestila izgube in povečala svojo konkurenčnost v prihodnjem letu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti navezale stik z Združenimi državami Amerike z namenom raziskovanja možnosti za ponovna pogajanja o iranskem jedrskem programu. Do diplomatskega premika prihaja v času, ko se protivladni protesti v Iranu spreminjajo v splošno vstajo proti režimu. Po zadnjih podatkih je število smrtnih žrtev med demonstranti naraslo na najmanj 599, čeprav nekatera poročila navajajo še precej višje številke. Trumpova administracija pozorno spremlja razmere in stopnjuje pritisk na Teheran, hkrati pa pušča odprta vrata za diplomacijo, če bi ta vodila do strožjih omejitev iranskih jedrskih ambicij. Predsednik je poudaril, da je Iran tisti, ki si želi pogovorov, kar analitiki pripisujejo hudi gospodarski krizi in notranjepolitični nestabilnosti, ki sta državo pahnili na rob preživetja. Kljub možnosti dialoga Washington ne izključuje nadaljnjih ukrepov proti iranskemu vodstvu zaradi nasilnega zatiranja protestov. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj je Trump predhodno obljubil pomoč protestnikom, vključno z zagotavljanjem dostopa do komunikacijskega omrežja Starlink. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se na zadnje izjave o pogajanjih še ni uradno odzval, so pa iranske oblasti v preteklosti večkrat zanikale obtožbe o razvoju jedrskega orožja in obsojale vmešavanje ZDA v njihove notranje zadeve. Usoda pogajanj ostaja negotova, saj so pogojena s prenehanjem usmrtitev in nasilja nad civilisti.