Donald Trump uvedel 25-odstotne carine za trgovinske partnerice Irana

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki bodo nadaljevale trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike svetovne akterje, vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo, je povzročil takojšen odziv na naftnih trgih, kjer so cene dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih. Kljub ostrim grožnjam gospodarski strokovnjaki ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj ostaja odporno, saj so se dobavne verige diverzificirale, številne države pa se zanašajo na strateške izjeme. Istočasno se ameriška administracija nahaja v sklepni fazi pogajanj o pomembnem trgovinskem sporazumu s Tajvanom. Dogovor predvideva znižanje carin na tajvanski izvoz z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa bi podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) v Arizoni zgradilo pet novih tovarn polprevodnikov. Ta naložba, ki naj bi presegla 100 milijard dolarjev, predstavlja ključen korak v prizadevanjih ZDA za krepitev domače proizvodnje čipov in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega vpliva v regiji. Posledice Trumpove trgovinske politike se že odražajo v avtomobilski industriji, kjer je nemški proizvajalec Volkswagen poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu. Družba je ob objavi rezultatov izpostavila zahtevne tržne razmere, ki so posledica carinskih dajatev, hkrati pa napovedala osredotočenost na električna vozila, zlasti na kitajskem trgu, da bi nadomestila izgube in povečala svojo konkurenčnost v prihodnjem letu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki nadaljujejo trgovinsko sodelovanje z Iranom. Ta poteza predstavlja pomembno zaostritev ameriške zunanje politike in gospodarskega pritiska na teheranški režim, saj Bela hiša zahteva popolno izolacijo iranskega gospodarstva. Odločitev prihaja v času, ko se v Iranu stopnjujejo notranji nemiri, število žrtev med protestniki pa po zadnjih podatkih strmo narašča. Novi ukrepi bodo močno vplivali na ključne trgovinske partnerice, vključno z nekaterimi evropskimi in azijskimi velesilami, ki so do sedaj poskušale ohraniti gospodarske stike z Iranom kljub predhodnim sankcijam. Trumpova administracija poudarja, da je cilj teh carin prekinitev financiranja dejavnosti, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Kritiki opozarjajo, da bi takšni enostranski ukrepi lahko sprožili širše trgovinske spore in ohladili odnose z zavezniki. Iranske oblasti so se na napoved odzvale z obsodbo, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti zaradi gospodarske krize in pomanjkanja političnih svoboščin. Ameriška stran pozorno spremlja dogajanje na terenu, kjer je po poročanju različnih virov v spopadih z varnostnimi silami umrlo že več deset ljudi. Te carine tako služijo kot dvojno orodje – gospodarski pritisk na državo in posreden odgovor na represijo nad civilnim prebivalstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Med glavnimi tarčami nove carinske politike so se znašle Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Ukrep je neposreden odziv na zaostrene politične razmere v Iranu, kjer Washington s pritiski na gospodarstvo poskuša omejiti delovanje tamkajšnjih oblasti. Strategija Bele hiše pod motom recipročnosti v obdobju 2025–26 močno spreminja globalne trgovinske tokove, saj pušča le malo držav povsem nedotaknjenih. Kljub splošnemu zaostrovanju pa so se nekaterim državam, kot so Rusija, Kanada in Mehika, nove dajatve po navedbah trenutnih poročil zaenkrat izognile. Analitiki opozarjajo, da bodo te carine močno vplivale na evropsko gospodarstvo, predvsem na Nemčijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Ameriška administracija uporablja trgovinske vzvode kot orodje zunanje politike, s čimer želi kaznovati države, ki po njihovem mnenju finančno podpirajo iranski režim. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o represiji nad protestniki v Iranu, kar je Trumpa spodbudilo k hitremu ukrepanju na področju uvoznih dajatev. Svetovni trgi se zdaj spopadajo z negotovostjo, saj države pripravljajo morebitne povračilne ukrepe.