Trump uvedel 25-odstotne carine za države, ki trgujejo z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz držav, ki ohranjajo tesne trgovinske odnose z Iranom. Med glavnimi tarčami nove carinske politike so se znašle Kitajska, Irak, Turčija in Združeni arabski emirati. Ukrep je neposreden odziv na zaostrene politične razmere v Iranu, kjer Washington s pritiski na gospodarstvo poskuša omejiti delovanje tamkajšnjih oblasti. Strategija Bele hiše pod motom recipročnosti v obdobju 2025–26 močno spreminja globalne trgovinske tokove, saj pušča le malo držav povsem nedotaknjenih. Kljub splošnemu zaostrovanju pa so se nekaterim državam, kot so Rusija, Kanada in Mehika, nove dajatve po navedbah trenutnih poročil zaenkrat izognile. Analitiki opozarjajo, da bodo te carine močno vplivale na evropsko gospodarstvo, predvsem na Nemčijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Ameriška administracija uporablja trgovinske vzvode kot orodje zunanje politike, s čimer želi kaznovati države, ki po njihovem mnenju finančno podpirajo iranski režim. Napetosti so se stopnjevale zaradi poročil o represiji nad protestniki v Iranu, kar je Trumpa spodbudilo k hitremu ukrepanju na področju uvoznih dajatev. Svetovni trgi se zdaj spopadajo z negotovostjo, saj države pripravljajo morebitne povračilne ukrepe.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki bodo nadaljevale trgovanje z Iranom. Ukrep, ki neposredno zadeva velike svetovne akterje, vključno s Kitajsko, Indijo in Brazilijo, je povzročil takojšen odziv na naftnih trgih, kjer so cene dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih. Kljub ostrim grožnjam gospodarski strokovnjaki ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo po letih trgovinskih nihanj ostaja odporno, saj so se dobavne verige diverzificirale, številne države pa se zanašajo na strateške izjeme. Istočasno se ameriška administracija nahaja v sklepni fazi pogajanj o pomembnem trgovinskem sporazumu s Tajvanom. Dogovor predvideva znižanje carin na tajvanski izvoz z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa bi podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) v Arizoni zgradilo pet novih tovarn polprevodnikov. Ta naložba, ki naj bi presegla 100 milijard dolarjev, predstavlja ključen korak v prizadevanjih ZDA za krepitev domače proizvodnje čipov in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega vpliva v regiji. Posledice Trumpove trgovinske politike se že odražajo v avtomobilski industriji, kjer je nemški proizvajalec Volkswagen poročal o upadu prodaje na ameriškem trgu v preteklem letu. Družba je ob objavi rezultatov izpostavila zahtevne tržne razmere, ki so posledica carinskih dajatev, hkrati pa napovedala osredotočenost na električna vozila, zlasti na kitajskem trgu, da bi nadomestila izgube in povečala svojo konkurenčnost v prihodnjem letu.

Kitajska je v letu 2025 zabeležila zgodovinski trgovinski presežek v višini skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja 20-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Rekordni podatki so bili objavljeni v obdobju zaostrenih trgovinskih odnosov z Združenimi državami Amerike, kjer je administracija predsednika Donalda Trumpa stopnjevala carinsko politiko. Kljub znatnemu upadu izvoza na ameriški trg je Kitajski uspelo izpad nadomestiti s povečano trgovinsko menjavo z drugimi svetovnimi regijami. Gospodarski podatki kažejo na izjemno odpornost kitajskega izvoznega sektorja v zahtevnem mednarodnem okolju. Analitiki izpostavljajo, da se je kitajska strategija preusmeritve na nove trge izkazala za uspešno, saj so rekordni rezultati presegli vsa pričakovanja glede na uvedene omejitve. To potrjuje trend, po katerem Peking zmanjšuje svojo neposredno odvisnost od ameriških potrošnikov in hkrati krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. ZDA so v tem času nadaljevale z agresivno trgovinsko politiko, ki je povzročila precejšnje pretrese v svetovnem gospodarstvu, vendar ukrepi niso dosegli želenega cilja zmanjšanja kitajske izvozne moči. Peking je ob tem napovedal tudi povračilne ukrepe in nadaljnje prilagajanje svoje zunanje trgovine, kar nakazuje, da se bo obdobje gospodarske napetosti med velesilama nadaljevalo tudi v prihodnje.