Donald Trump napovedal nove carine za trgovinske partnerice Irana in sklenitev sporazuma s Tajvanom

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal takojšnjo uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki poslovno sodelujejo z Iranom. Ta drastičen ukrep, ki je stopil v veljavo takoj, predstavlja pomembno stopnjevanje kampanje gospodarskega pritiska na Teheran. Odločitev neposredno ogroža odnose z največjimi ameriškimi trgovinskimi partnericami, vključno s Kitajsko, Indijo in Turčijo, ter močno omejuje manevrski prostor državam, kot je Pakistan. Uvedba carin je neposredno povezana s stopnjevanjem napetosti v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle protivladne proteste. Po navedbah organizacij za človekove pravice je bilo ubitih najmanj 500 ljudi, številni so bili aretirani. Trump je carine uporabil kot instrument zunanje politike, s katerim želi tretje države prisiliti v izbiro med iranskim trgom in nemotenim dostopom do ameriškega trga. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta korak povzročil kaos na svetovnih trgih in zmanjšal likvidnost zaradi negotovosti glede izvajanja ukrepov. Kitajska, ki velja za največjo odjemalko iranske nafte, bo verjetno najbolj prizadeta, kar bi lahko znova sprožilo širšo trgovinsko vojno z ZDA. Čeprav podrobnosti o izvajanju carin še niso povsem pojasnjene, Trumpova izjava ne dopušča izjem glede na obseg ali sektor poslovanja. Pakistan in druge sosednje države se tako spopadajo s hudimi gospodarskimi pritiski, saj bi vztrajanje pri trgovanju z Iranom pomenilo visoke stroške za njihove izvoznike v Združene države Amerike.

Trgovec z meme kovanci je izkoristil regulativne vrzeli in zaslužil milijone na trgih napovedi. Republikanski kongresnik Rob Bresnah se je znašel pod drobnogledom zaradi trgovanja z delnicami podjetij s področja umetne inteligence, medtem ko je hkrati spodbujal gradnjo podatkovnih centrov v svojem okrožju. Banka JPM je ob začetku sezone poročanja o dobičku v četrtem četrtletju nepričakovano zabeležila slabše rezultate zaradi slabosti pri zavarovanju dolga.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je odredil uvedbo novih 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki vzdržujejo trgovinske stike z Iranom. Ukrep, ki ga v Washingtonu opisujejo kot »obratne carine«, močno posega v mednarodne trgovinske tokove in je že sprožil ostre odzive v Pekingu in New Delhiju. Kitajska vlada je napovedala odločno zaščito svojih legitimnih interesov, medtem ko indijski uradniki ocenjujejo potencialno škodo za svoje gospodarstvo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je prek tiskovne predstavnice Mao Ning sporočilo, da v trgovinskih vojnah ni zmagovalcev in da Peking nasprotuje enostranskim sankcijam ter izvajanju jurisdikcije izven meja ZDA. Kitajska ambasada v Washingtonu je poudarila, da prisila in pritisk ne moreta rešiti težav. Poleg diplomatskih napetosti je Peking izrazil tudi zaskrbljenost glede varnosti svojih državljanov, ki potujejo v Iran, in napovedal pozorno spremljanje razmer. Indija, ki se že spopada z visokimi, 50-odstotnimi carinami na določene izdelke, bi lahko bila dodatno prizadeta, čeprav nekatera poročila nakazujejo, da bo vpliv na New Delhi omejen. Trgovina med Indijo in Iranom je lani znašala 1,6 milijarde dolarjev, kar predstavlja le 0,15 odstotka celotne indijske zunanje trgovine. Kljub temu Trumpova poteza predstavlja novo stopnjo v globalni trgovinski vojni, ki neposredno kaznuje države za njihovo zunanjo politiko in gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami.