Iranski pravosodni vrh je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izvršitev smrtnih kazni za osebe, pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti v državi. Po podatkih nevladnih organizacij in aktivistov je bilo v ostrem zatiranju demonstracij ubitih že več kot 2.500 ljudi, približno 18.000 oseb pa naj bi bilo v priporu. Mednarodna javnost, vključno z Združenimi državami Amerike, je že opozorila na ostre povračilne ukrepe, če bo teokratski režim nadaljeval z usmrtitvami civilistov.
Kronologija dogodkov
-
11. jan. 2026 :
Evropska obsodba nasilja v Iranu.
Francija, Velika Britanija in Nemčija so v skupni izjavi ostro obsodile nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu. Voditelji so poudarili, da teokratski režim z brutalnostjo odgovarja na zahteve prebivalstva, kar je privedlo do več sto smrtnih žrtev. Po podatkih organizacije IHR je bilo takrat ubitih najmanj 538 ljudi, kar je postavilo temelje za sedanjo še bolj krvavo bilanco, ki presega 2.500 žrtev.
Posebno pozornost je pritegnil primer 26-letnega Erfana Soltanija, ki naj bi bil po poročilih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) prvi protestnik, predviden za usmrtitev po izredno hitrem postopku. Soltani, sicer trgovec, je bil obtožen sodelovanja na demonstracijah prejšnji četrtek, obsodba pa naj bi bila izrečena v le nekaj dneh. Čeprav so se pojavile informacije o njegovi skorajšnji usmrtitvi, je iransko pravosodje te navedbe uradno zanikalo in zatrdilo, da se Soltani sooča z zaporno kaznijo zaradi ogrožanja nacionalne varnosti.
Napetosti v državi se stopnjujejo zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami in kršenjem človekovih pravic. Družine pridržanih in humanitarne organizacije obupano pozivajo k ustavitvi sodnih procesov, ki po njihovem mnenju ne dosegajo mednarodnih standardov pravičnega sojenja. Situacija ostaja negotova, saj režim kljub mednarodnim grožnjam in pritiskom vztraja pri strogi politiki do nasprotnikov oblasti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v Iranu predstavlja splošno zanimanje za slovensko javnost zaradi vprašanja spoštovanja človekovih pravic in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Čeprav dogodki nimajo neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost, Slovenija kot članica EU in mednarodnih organizacij zagovarja odpravo smrtne kazni.
Posredno lahko zaostritev razmer v Iranu vpliva na svetovne energetske trge, kar bi Slovenija občutila prek cen energentov, vendar so trenutni dogodki predvsem v domeni humanitarne in zunanjepolitične razprave.
