Iranska vlada potrdila smrt najmanj 5.000 ljudi v protivladnih protestih

Iranske varnostne sile so v obsežnem zatiranju protivladnih protestov po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice ubile več kot 3000 ljudi. Organizacija Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem je potrdila 3428 smrtnih žrtev, medtem ko ameriška agencija HRANA poroča o več kot 3000 mrtvih in opozarja, da več tisoč dodatnih primerov še preučujejo. Kljub izjemno visokemu številu žrtev se zdi, da so se protesti po državi zaradi silovitega posredovanja režima nekoliko umirili. Iranske oblasti so po osmih dneh popolne blokade le delno obnovile dostop do spleta, vendar digitalna zatemnitev v številnih delih države še vedno otežuje pretok informacij in potrjevanje natančnega števila ubitih ter pridržanih. Aktivisti opozarjajo, da je število aretacij prav tako doseglo kritične ravni, pri čemer naj bi bilo pridržanih več tisoč posameznikov, ki so sodelovali pri demonstracijah proti trenutnemu političnemu sistemu. Mednarodna skupnost ostaja zaskrbljena nad stopnjo nasilja, ki so ga uporabile iranske varnostne sile za zadušitev upora. Čeprav se v nekaterih mestih življenje navidezno vrača v ustaljene tire, poročila s terena kažejo na globoko nezadovoljstvo prebivalstva in prisotnost močne represije, ki preprečuje nove množične shode.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.