V ameriški vojaški operaciji v Venezueli ubitih najmanj 80 ljudi, predsednik Maduro aretiran

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Število smrtnih žrtev, ki so posledica sobotne vojaške invazije Združenih držav Amerike na Venezuelo, se je po navedbah visokih venezuelskih predstavnikov povzpelo na 80. Kot poroča časnik The New York Times, obstaja resna nevarnost, da bo število mrtvih še naraščalo, saj so številni ranjeni v kritičnem stanju. Ameriška operacija, katere primarni cilj je bila odstranitev in zajetje predsednika Nicolása Madura, je sprožila obsežne spopade med ameriškimi silami in venezuelskimi varnostnimi strukturami. Venezuelska prestolnica Caracas in preostali deli države ostajajo v stanju skrajne negotovosti. Medtem ko so ameriške sile uspešno izvedle zajetje predsednika Madura in njegove soproge Cilie Flores, so poročila o žrtvah med civilisti in vojaki povzročila ostre odzive v regiji. Iranska tiskovna agencija IRNA in ruski medij RT povzemata navedbe, da se država po vpadu tujih sil spopada s popolnim političnim in varnostnim vakuumom. Trenutne razmere kažejo na eno najresnejših vojaških zaostritev v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

V obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli je bilo po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na visoke venezuelske predstavnike, ubitih najmanj 40 ljudi. Med žrtvami sobotnega napada so tako pripadniki venezuelskih oboroženih sil kot tudi civilisti. Čeprav uradni podatki o natančnem številu žrtev še niso bili potrjeni, poročilo v časniku The New York Times navaja, da so bombni napadi povzročili znatno smrtnost v različnih delih države. Operacija, ki je bila primarno usmerjena v zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je sprožila hude spopade in povzročila obsežno materialno škodo. Kljub temu da je medijska pozornost sprva ostala osredotočena na aretacijo Madura in njegovo izročitev ameriškim oblastem, podatki o smrtnih žrtvah med prebivalstvom razkrivajo večje razsežnosti vojaškega posredovanja. Venezuelska vlada pod vodstvom podpredsednice Delcy Rodríguez je napade označila za agresijo, medtem ko se razmere v državi po aretaciji vrha države še naprej zaostrujejo.